V Društvu za zaščito živali Ljubljana so dejali, da naj bi policija prejela že več opozoril o mlajših fantih, lastnikih psov pasme pitbul in staford. Klice so prejeli tudi na društvu, vendar vedno prepozno. Prireditelji pasjih bojev namreč, kot vedo poznavalci, pogosto menjajo lokacije. Zaslužki prirediteljev naj bi bili astronomski - v eni borbi se menda lahko obrne tudi od 4 do 5 milijonov tolarjev. Organizatorji menda raje uporabljajo psice, ki se v pasjih bojih bolje odrežejo kot psi. "Dobivamo tudi pse, za katere lahko po njihovem vedenju sklepamo, da so odsluženi borbeni psi. V zadnjem času je ogromno zavrženih pitbulov in stafordov. Zanje je značilno, da imajo od pretepov polomljene zobe, pa tudi zelo agresivni so. Neka psička je popolnoma ponorela, ko je zagledala dva psa," so povedali v društvu. Urednik revije Kinolog Miroslav Zidar je pojasnil, da gre za problem lastnika in ne psa. "Tudi nemški ovčarji so bili pred drugo svetovno vojno agresivni, zdaj pa niso. Pitbuli in stafordi imajo sicer prirojeno tovrstno mentaliteto, vendar jih je treba vaditi, da postanejo agresivni; na to pa vplivajo tudi slabe izkušnje psa v mladosti in nesocializiranost. Drugače pa so igrivi in krotki kot mucki." Pse za borbe urijo tako, da nasprotnika ne izpustijo, oziroma na vztrajnost, kar je bistvo borbe. Zidar ne ve, ali v Ljubljani prirejajo pasje boje, vendar se spomni primera iz Kopra pred približno osmimi leti, ko je na to opozarjalo tamkajšnje društvo za zaščito živali. Na veterinarstvu Trstenjak-Zajc, kliniki za male živali, so povedali, da so pred nekaj leti oskrbeli psa, za katerega so sumili, da se je poškodoval v organiziranih pasjih bojih. "Lastniki večkrat pripeljejo oklane pse, vendar so ti udeleženi v naključnih spopadih. Da so se borili v organiziranih spopadih, lahko posumimo, če opazimo ugrizne rane pri borbenih pasmah psov. Težko je reči, ali v Ljubljani pripravljajo pasje boje, verjetno se to dogaja. Menim pa, da lastniki poškodovane borbene pse zdravijo doma in ne hodijo okoli veterinarjev," so povedali. Predstojnik klinike za kirurgijo in male živali pri veterinarski fakulteti prof. dr. Zlatko Pavlica je prepričan, da pri nas organizirajo pasje borbe, vendar kot veterinar ne more ukreniti nič drugega, kot da poškodovanemu psu nudi prvo pomoč. "Poleg tega iz ugrizne rane kot take ni mogoče sklepati, kako je prišlo do poškodbe oziroma ali gre za namerno poškodbo, prizadejano v organiziranem pasjem boju. Zoran Kovač , direktor veterinarske uprave je zatrdil, da ne vedo, da bi v Sloveniji prirejali pasje boje; če bi vedeli, je dejal, bi namreč ukrepali. "Veterinarji, ki sumijo, da zdravijo psa, ki se je poškodoval v pasjih bojih, lastnika niso dolžni prijaviti policiji, ampak psa le oskrbeti. Gre za svoboden poklic, tako da niso zavezani dajati informacij. Izjema je primer, ko pes ugrizne človeka; takrat morajo to sporočiti veterinarski inšpekciji." Zakon nalaga odgovornost za žival, ki ni ščitena tako kot človek, imetniku. Truplo poginule psičke, najdene za Savo, so odpeljali higieniki. O tem, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje mučenja živali, bodo ugotavljali policisti, ki so v četrtek prejeli prijavo. Na policijski upravi Ljubljana pa so zagotovili, da o prirejanju pasjih bojev v Ljubljani nimajo nobenih informacij.