Roman Globokar je dejal, da ni prepričan, ali si kljub načelni podpori zasebnemu šolstvu vsi želijo pluralnega šolstva: "A ni čudno, da po sprejemu zakona o zasebnem šolstvu ni nastala niti ena zasebna osnovna šola, čeprav imamo ta hip v Sloveniji le 0,8 odstotka zasebnih šol?" Po njegovem je glavni vzrok za to zdajšnji način financiranja, ki starše otrok v zasebnih šolah preveč obremenjuje. "Po štirinajstih letih, odkar deluje škofijska gimnazija v Ljubljani, še vedno odplačujemo dolgove. Čeprav nas država financira stoodstotno, s tem ne moremo pokriti niti stroškov programa."

Globokar je izračunal, da sredstva, ki jih za delovanje šole nameni ministrstvo, pomenijo 72 odstotkov sredstev, potrebnih za izvajanje programa, 8 odstotkov sredstev za nadstandardni program prispevajo starši, ustanoviteljica (škofija) pa mora primakniti še 20 odstotkov. V to niso všteta sredstva za opremo ali najemnino prostorov, ker tega nadškofiji ne plačujejo. Po mnenju Globokarja je zato nerealno pričakovati, da bodo po uveljavitvi zakona, ki bi povečal delež financiranja zasebnega šolstva, zasebne šole rastle kot gobe po dežju. "Morda bodo katoliško osnovno šolo lahko odprli v mariborski škofiji, v drugih škofijah pa bodo denar za to težko zbrali, saj Cerkev nima toliko denarja, kot je slišati v javnosti," je prepričan Globokar.

Slavko Gaber meni, da je 85-odstotni delež dovolj spodoben delež državnega sofinanciranja. Strinjal pa se je z Globokarjem, da tudi ob stoodstotnem deležu ne moremo pričakovati množičnega vznikanja zasebnih šol. "Toda, zakaj je potem zakonodajalec v zakon zapisal cilj, po katerem naj bi do leta 2013 v Sloveniji imeli 6,4 odstotka zasebnih osnovnih šol in 14 odstotkov zasebnih srednjih šol? Nič čudnega, da so ljudje zbegani," je poudaril Gaber.

Minister bi moral po njegovem javnosti najprej pojasniti, kakšna bo mreža javnih šol v prihodnjih desetih letih, in koliko denarja bodo vložili v to. To, da se delež BDP za šolstvo iz leta v leto zmanjšuje, se mu zdi nedopustno.

Nihče od sogovornikov zasebnim šolam ni očital (morebitne) elitnosti. Roman Globokar je dejal, da so pri škofijski klasični gimnaziji začeli iz nič, predvsem trdemu delu profesorjev pa gre zasluga, da so že prve generacije dijakov dosegle tako dobre rezultate na maturi. Marjana Šimenca ni strah, da bi obstoječe ali nove zasebne šole postale elitne šole v negativnem smislu - da bi se na njih lahko šolali le otroci bogatih staršev - bodo pa morda te šole elitne v zbiranju najboljših učence. Gaber je nasprotoval le temu, da bi zasebne elitne šole ustvarjali s sredstvi države, Stanko Gerjol pa je vztrajal pri tem, da še vedno preveč ljudi misli, da zasebne šole, ki so lahko "elitne" po kakovosti, ogrožajo, ne pa bogatijo javno šolstvo.