Sokomentator je bil 38-letni nekdanji slovenski reprezentant Walter Jeklin, danes generalni direktor poljskega kluba Polonia 2011 in Dnevnikov športni kolumnist.

"Ponavadi sokomentiram od tri do štiri tekme na mesec in vesel sem, da sem lahko na ta način spremljal veliko Olimpijino zmago proti CSKA," je razložil Walter Jeklin. "To je bila zame izjemna priložnost, da širnemu poljskemu športnemu trgu predstavim Ljubljano, Slovenijo, Union Olimpijo in slovenski šport. Priznam, da je bilo komentiranje zame nabito s čustvi, saj nisem mogel skriti, kako me je tekma potegnila vase in kako si želim uspeha gostiteljev. Gledalci na Poljskem so lahko občudovali tudi zvestobo tivolske publike, ki je nosila Olimpijo do uspeha."

In kako komentirate razplet tekme danes?

V Ljubljani se je ustvarila izjemno pozitivno vzdušje za košarko, kakršnega vrsto let ni bilo. Moštvo je homogeno in igralci so povsem osredotočeni na svojo igro in uspeh kolektiva. Brez tega ne bi imeli v evroligi nobenih možnosti. Ob tem jih na domačem igrišču nosi fenomenalna publika, ki pričara pravljično ozračje. CSKA je relativno dobro kontroliral tekmo, toda bajeslovna končnica je Rusom spodnesla mirnost, Olimpiji pa prinesla veleuspeh.

Ste kdaj na igrišču doživljali podobne tekme?

Gotovo, čeprav seveda ne na evroligaški ravni. Bolj zanimivo je morda to, da sem eksplozijo uspešnih metov Jasmina Hukića popolnoma razumel. Ko se mi je pred leti rodila hčerka, sem naslednji dan igral kot v transu in uspevalo mi je vse, kar sem napravil. Nasploh se je proti CSKA prepletalo kup prijaznih okoliščin, na primer rojstvo pri Hukiću, gledalci, slovesnost ob upokojitvi majice Iva Daneua, ki so dale krasno celoto. Čez nekaj dni sem potem nestrpno spremljal izid tekme Olimpija - Široki in držal pesti, da bi Ljubljančanom uspelo zadržati stalnost iger, saj je to zelo pomembno za samozavest igralcev in ekipe.

Tekoče znanje poljskega jezika vam je torej v pomoč, saj v nasprotnem primeru tekem ne bi mogli komentirati.

Kot igralec sem se na Poljsko preselil leta 1998 in začel igrati za Torun. Že po treh mesecih sem se sporazumeval v poljšini. Kmalu sem ta jezik v celoti osvojil.

Danes ste generalni direktor Polonie 2011, ki igra v prvi poljski ligi, kar je v bistvu drugo jakostno tekmovanje te države.

Ob koncu kariere pred poldrugim letom mi je lastnik tega kluba ponudil, da prevzamem skrb za mlade. Polonia 2011 je namreč mlad kolektiv, ki skrbi za razvoj talentov. Za zdaj nam gre dobro, saj smo ob mojem prevzemu imeli enega reprezentanta v mladih kategorijah, danes jih imamo šest.

Koliko časa boste vztrajali na Poljskem?

Žena Jolanda, petletni sin Erik in triletna hčerka Eva živijo v Sloveniji in me samo obiskujejo. Dogovorili smo se, da bosta otroka v šolo hodila v domovini, kar pomeni, da se moje delo na Poljskem izteka. Morda se bom vrnil poleti 2008, morda leta 2009, ko bo Poljska gostiteljica evropskega prvenstva. Tu dobivam ogromno izkušenj. Nenazadnje moram Poljsko redno prečesavati in izbirati košarkarske talente, kar ni enostavno, saj je to velika država.

Kaj boste počeli v Sloveniji?

Upam, da nekaj podobnega kot na Poljskem, čeprav je v slovenski košarki manj priložnosti za kaj takega. Po drugi strani pravih košarkarskih zanesenjakov v mlajši generaciji funkcionarjev v Sloveniji ni veliko. Tu vidim svojo priložnost.