Za Türka so se slabše od njegovega volilnega izida opredeljevali volilci, starejši od 60 let, Peterletu pa so ravno ti namenili nadpovprečno število glasov. Po drugi strani se je Lojze Peterle najslabše odrezal med najmlajšimi volilci, starimi do 29 let. Türk je nižje deleže od svojega volilnega izida zabeležil tudi med volilci z nižjo izobrazbo (osnovna šola ali poklicna izobrazba) - v teh dveh skupinah volilcev je Peterle prejel značilno več glasov, kot je znašalo njegovo povprečje.
Sicer pa sinočnji volilni rezultati potrjujejo prepričanje, da je veliko Türkovo zmago in hud poraz Peterleta mogoče pripisati prevladujoče odklonilnemu razpoloženju, ki ga volilci trenutno kažejo do vlade in vladnih strank. Med zadnjo javnomnenjsko anketo Vox populi (objavili smo jo 29. oktobra) je namreč 33,2 odstotka vseh opredeljenih respondetov povedalo, da bi na volitvah glasovali za katero od desnosredinskih vladnih strank, 35 odstotkov respondentov pa je ocenilo, da je vlada pri svojem delu neuspešna. Oba podatka sta blizu Peterletovemu volilnemu izidu.
Sinočnja volilna statistika tudi potrjuje, da se Lojzetu Peterletu ni obrestovala odslovitev Marka Pogorevca z mesta vodje njegovega volilnega štaba. Peterle je Pogorevca s tega položaj umaknil potem, ko je koprski župan Boris Popovič Pogorevca označil za "največjega negativca v državi" in "bandita" ter je z odstranitvijo Pogorevca pogojeval svojo podporo Peterletovi kandidaturi. Toda ravno v volilnih okrajih na Obali (Izola, Koper I, Koper II, Piran) je Peterle zabeležil zelo slabe volilne rezultate, enako slabo se je odrezal samo še v "rdečih revirjih".
