IFTA je bil ustanovljen leta 1980, takrat še znan kot Ameriško filmsko marketinško združenje (AFMA). V njem so združili moči distributerji in prodajni agenti, katerih namen je bil razširiti tržne možnosti za neodvisno filmsko industrijo. Njihova glavna dejavnost je od takrat organizacija znamenitega American Film Market, ki velja za največji filmski sejem na svetu; sam IFTA, znan tudi kot "Združenje", pa je kmalu prerasel v daleč najpomembnejšo podporno organizacijo za svetovno neodvisno filmsko in televizijsko industrijo. Temu dejstvu so pred tremi leti priredili tudi ime, ko so mu odvzeli ameriški predznak ter ga nadomestili z neodvisnim. IFTA združuje kar 170 neodvisnih filmskih podjetij iz 22 držav ter jim pomaga pri produkciji, distribuciji in financiranju filmskih in televizijskih projektov. Tako nastane pod njegovim okriljem več kot 400 celovečernih filmov in nešteto ur televizijskega programa na leto, s tržnim obtokom kar štirih milijard evrov. Če to še ni dovolj, povejmo, da filmske produkcije, združene pod IFTA, že vse od njegove ustanovitve redno žanjejo tudi več kot polovico oskarjev. Ja, tako uspešne mojstrovine, kot so Amadeus, Gandhi, Vod smrti, Pleše z volkovi, Ko jagenjčki obmolknejo, Angleški pacient, Gospodar prstanov, so neodvisni filmi.

Združenje je glavni glas neodvisnega filma v vse hujših konglomeratskih razmerah, v katere se potaplja filmska industrija. Bolj ali manj uspešno lobira in pritiska na zakonodajo ZDA in Evrope za sprejetje raznih ukrepov, ki bi omejili vpliv gigantov na svetovno filmsko produkcijo in distribucijo. Svojim članom ponuja tudi legalno pomoč pri izjemno dragih poslovnih tožbah, urejanju avtorskih pravic, podporo na največjih festivalih, pri tržnih raziskavah ipd. Na neki način je prav Združenje največji gigant v filmski industriji, vendar pa gigant, utemeljen na ustvarjalnem potencialu neodvisnega filma, katerega interesom tudi izključno služi. Imenovanje Lloyda Kaufmana za njegovega predsednika je, milo rečeno, presenetljivo, a le na prvi pogled; s tem je IFTA tudi veliko povedal o svojih namerah in usmeritvah v prihodnosti.

Kaufman je znan predvsem kot načelnik znamenite produkcijske družbe Troma, ki je pravi imperij B-filma, je pa tudi režiser nekaterih najbolj norih, provokativnih in zabavnih neodvisnih filmov, kar jih je kdaj nastalo v ZDA. Napisal je tudi tri knjige, s svojim intenzivnim seminarjem o gverilskih ukanah neodvisne filmske produkcije je prepotoval pol sveta, z zadnjo postajo prav v Sloveniji. Lloyd je sinonim za neodvisni film, brez njegove odštekane senzibilnosti najbrž ne bi bilo kulta režiserjev, kot so Quentin Tarantino, Peter Jackson, Sam Raimi in Takashi Miike. Znan je tudi kot velik podpornik neodvisne filmske scene, a kljub vsemu dolgo že prav notorično prezrt pri največjih ameriških medijih. To si razlaga samo z načrtnim ubijanjem in utišanjem vsega neodvisnega in res ustvarjalnega, kolikor ga je pri industriji. Že več kot desetletje je tudi aktivni član IFTA, kjer je zadnjih nekaj let vodil komite za nove tehnologije, ki ga je seveda ustanovil.

Vsemu temu primerno je napovedal tudi program Združenja pod svojim vodstvom. Strnil ga je okoli treh točk: nadaljeval in intenziviral bo boj proti medijski konsolidaciji, ki načrtno zatira glas neodvisne kinematografije, prednost bo dajal produkcijskim in distribucijskim priložnostim, ki jih ponujajo nove tehnologije, ter se posvetil razširjanju mednarodnega kroga delovanja IFTA.

Njegove namere in vzor, ki ga ponuja, smo imeli priložnost dober mesec dni pred njegovim imenovanjem spoznati tudi v Sloveniji. Lloyd je namreč z ženo Pat Kaufman obiskal 3. Grossmannov festival filma in vina v Ljutomeru, kjer so mu priredili izbrano retrospektivo in celo evropsko premiero njegovega najnovejšega filma Poultrygeist: Noč kokošje smrti. Film velja za enega provokativnejših in kakovostnejših v morju Trominih naslovov, ki tako kot njihova večina preizkuša, če ne bolj preskakuje vse tabuje, meje morale, dobrega okusa in politične korektnosti… in je celo muzikal, krvavo zabaven povrh.