Pečaričeva je opozorila, da je DVK z razpošiljanjem praznin glasovnic v tujino, na katerih niso bila izpisana imena predsedniških kandidatov, predvsem medijsko manj izpostavljenim pretendentom kršila pravico "biti voljen".

Pečaričeva: DVK nadaljuje z diskriminacijo kandidatov

DVK je v tujino poslala več deset tisoč glasovnic, ki lahko ob pričakovanih tesnih izidih bistveno vplivajo na izid volitev, je Pečaričeva zapisala v sporočilu za javnost. Prepričana sem, da je pošiljanje praznih glasovnic po pošti v tujino nenaključno nadaljevanje diskriminatornega obravnavanja predsedniških kandidatov s strani zasebnih medijev, je zapisala Pečaričeva. Pojasnila je, da pri izpolnjevanju praznega volilnega lističa, na katerem ni naštetih kandidatov, volivci odločajo po spominu, namesto, da bi izbirali po seznamu.

Je bilo pošiljanje praznih glasovnic potrebno?

Med drugim je Pečaričeva opozorila, da je možnost pošiljanja praznih glasovnic v tujino, po zakonu o volitvah v državni zbor, predvidena le v primeru, ko volivci v tujini živijo tako daleč, da pošto prejemajo v daljšem časovnem zamiku. Po njenih besedah v primeru letošnjih volitev pošiljanje praznih glasovnic ni bilo potrebno. Prve so namreč začeli razpošiljati šele 11. oktobra, ko so bili že vsi kandidati uradno potrjeni.

Kanididatka meni, da ji je bila kršena pasivna volilna pravica

Pečaričeva je na upravno sodišče naslovila še tožbo zaradi kršenja pasivne volilne pravice in temeljnih svoboščin. V slednji je zahtevala ugotovitev protizakonitosti uporabe praznih glasovnic, ki jih je DVK poslala v tujino.