S pobudami pa se je oglasila. Ob sprejemu programa zgodnjega odkrivanja in zdravljenja otrok ter mladostnikov z motnjami hranjenja, ki ga bodo izvajali v novi Pediatrični kliniki, je predlagala, da se uskladijo z zdraviliščem Rakitna, ki ni več zdravilišče za astmatične bolnike in išče novo dejavnost. Prof. dr. Tadej Battelino je pojasnil, da je nadaljnja obravnava otrok in mladostnikov do 18. leta z motnjami hranjenja lahko podpora bolnišničnemu zdravljenju in je zelo dobrodošla, saj bo tako manj povratnikov. Hkrati je opozoril, da je tovrstna patologija v porastu. V novi Pediatrični kliniki, kjer je tudi po kvadraturi veliko prostora namenjenega prav pedopsihiatriji, bo to prvi tovrstni center na nacionalni ravni.
Zdravstveni svet je potrdil še dva programa za novo Pediatrično kliniko, in sicer računalniško tomografijo (CT) in slikanje z magnetno resonanco (MRI).
Precej dolgo so člani sveta razpravljali, preden so potrdili program interventnih posegov na perifernem ožilju Splošni bolnišnici Celje. Pomislek, da z drobljenjem programov ne koristimo bolnikom - opravljata ga UKC Ljubljana in UKC Maribor - so premagali argumenti, da bodo potrebe po takšnih posegih naraščale do 10.000 bolnikov na leto, predvsem pa, da je SB Celje v okviru dodatnih programov za skrajševanje čakalnih vrst že dobila potrebno opremo. Zdravstveni svet po enem letu pričakuje poročilo, v katerem mora biti navedeno tudi morebitno število zapletov, ki jih bodo reševali v Mariboru ali Ljubljani.
Pri nas uporabljamo vseh 17 učinkovin bioloških zdravil, ki so tudi v svetu tržno najuspešnejša. Zanje smo, kot je povedala Doroteja Novak Gosarič z ministrstva za zdravje, lani zaradi novega pravilnika o cenah bioloških zdravil privarčevali 422.000 evrov. Opozorila je, da v Franciji stroške zdravljenja z biološkimi zdravili v primeru rakavih obolenj krije država, v primeru multiple skleroze, sladkorne bolezni in še nekaterih drugih pa le v višini 65 odstotkov. V Avstriji plačajo zdravljenje z biološkimi zdravili iz javnih sredstev, bolniki pa morajo poravnati 20-odstotni DDV. Poleg tega v tej državi ne predpisujejo dveh bioloških zdravil za zdravljenje levkemije, s katerimi imajo slovenski onkologi dobre izkušnje. Mazej Kukovičeva je predlagala, da bi ugotovili, kolikšen je trend naraščanja zdravljenja z biološkimi zdravili, saj je to pomemben podatek za nacionalni program. Prav tega ministrica najbolj pogreša. Očitno pa ga na ministrstvu že izdelujejo, saj je zdravstveni svet zaprosila, naj ji pomaga pri postavitvi javne zdravstvene mreže.