"Malenkost se še lovim. Večinoma namreč igram na igralnem mestu številka štiri, kjer mi gre enkrat bolje, drugič slabše. Drugače pa sem s svojo vlogo in minutažo zadovoljen, manjkajo le še rezultati, saj smo na prvih štirih tekmah kar trikrat izgubili," je po sobotnem porazu v ligi NLB proti Olimpiji na hodniku dvorane Tivoli vidno utrujen, a kot vselej pripravljen za pogovor, začel pripovedovati Goran Jagodnik, za katerega je bil marsikdo nemalo presenečen, da je pristal v Srbiji, saj se je kot resna možnost omenjal tudi odhod v Olimpijo: "Po pripravljalnih reprezentančnih turnirjih pred evropskim prvenstvom se je odpiralo kar nekaj možnosti, a nič zares posebej privlačnega. Moj agent ima pri Hemofarmu dobre kontakte in ko so z menoj stopili v stik, smo se hitro dogovorili, zgodilo pa se je po turnirju v Grčiji. Res je, da je bilo nekaj govora tudi o tem, da bi se utegnil preseliti v Olimpijo, a je bilo vse skupaj bolj v rokavicah. Priznati moram, da mi je kar malo žal, saj imam tujine po vseh teh letih počasi že dovolj. Po drugi strani pa je tudi Hemofarm zame zelo ugodna rešitev, saj se tu ne počutim ravno kot tujec. Res je, da nisem doma, sem pa blizu doma, pa še jezik je precej domač."

Pred odhodom v Vršac je Jagodnik po igranju v Kopru in Polzeli prehodil lep kos Evrope (Turčija - Türk Telekom, Kolejilier, Švica - Olympique Lozana, Rusija - Lokomotiva Mineralnie Vody, Dinamo Moskva Region, Italija - Legea Scafati), najdlje pa je igral na Poljskem, predvsem v dresu Prokoma (štiri sezone), nazadnje pa je bil član Anwila, ki ga vodi slovenski selektor Aleš Pipan. Primerjava Hemofarma s prejšnjimi klubi se tako ponuja kar sama od sebe. "Organizacija je na vrhunski ravni, na približno takšni, kot sem je bil vajen v zadnjih letih na Poljskem. Kar se tiče pogojev za življenje in trening, je vse v redu, na razpolago imaš vse, kar vrhunski športnik potrebuje. Z družino tako živimo v naselju, ki mu pravijo Hemograd in ga je zgradilo podjetje Hemofarm. Gre za luksuzno četrt, tam pa prebivajo skorajda vsi igralci članskega moštva. Mirno lahko rečem, da boljših stanovanjskih pogojev v svoji karieri še nisem imel," se je razgovoril triintridesetletni košarkar, najizkušenejši igralec svojega moštva, in spregovoril še o klubskih ciljih. "V ligi NLB je glavni cilj, da si za prihodnjo sezono zagotovimo nastopanje v pokalu Uleb, v katerem v tej želimo čim dlje, najvišje cilje pa imamo v srbskem prvenstvu, za katero so v klubskem vodstvu jasno napovedali napad na naslov. Ob tem ima klub še naprej svojo jasno filozofijo - v ospredje potisniti čim več mladih igralcev, kar se vidi že po sestavi moštva, saj sem sam edini starejši košarkar."

Kot član reprezentance, ki je na letošnjem EP izpolnila cilj in se uvrstila na kvalifikacijski turnir, hkrati pa zapravila življenjsko priložnost za kolajno, se Jagodnik ni mogel izogniti vprašanju o tem, kako s časovne distance gleda na dogodke na tekmi z Grki. "Na evropsko prvenstvo se spomnim vsakič, ko se pogovarjam s kakšnim izmed soigralcev. Vse, kar lahko rečem, je, da upam, da bomo imeli v kvalifikacijah za olimpijske igre več sreče. Sam se bom, tako kot vedno, vabilu z veseljem odzval, če me bodo le potrebovali," je še dodal in odhitel na avtobus.