Lewis Hamilton bo, ne glede na razplet prvenstva, sezono končal kot eno največjih presenečenj letošnje sezone in zadnjih nekaj let formule 1. Novinec je namreč že od prve dirke jasno pokazal, da se ne namerava pokoriti dvakratnemu svetovnemu prvaku Fernandu Alonsu, kar je na koncu pripeljalo tudi do njunega spora. Še več, z zmagami na sredini sezone in stalnimi uvrstitvami na prva tri mesta ali med dobitnike točk si je pripravil odlično izhodišče za zadnjo dirko. Fernando Alonso je bil celo sezono bolj ali manj ljubosumen na Hamiltona, ki ga McLaren podpira skozi vso njegovo kariero, kar naj bi se čutilo tudi pri odnosu članov moštva do Španca. Užaljeni Alonso tako ni varčeval z ostrimi besedami na račun svojega delodajalca, kar je pripeljalo do tega, da bo po vsej verjetnosti (z naslovom prvaka v žepu ali brez) po le eni sezoni zapustil srebrne. Tretji v vrsti favoritov je Kimi Raikkonen. Finec je v svoji prvi sezoni pri Ferrariju potreboval nekaj dirk, da se je privadil na dirkalnik in novo moštvo. Sprva je potihoma naprej izničil primat Felipa Masse, zdaj pa ima vse možnosti, da postane prvak. Kot ne preveč opevanem favoritu bi tako lahko uspel neverjeten met.

Ni prvič v zgodovini sodobne formule 1, da so se za naslov na zadnji dirki sezone potegovali kar trije dirkači. Takih trobojev je bilo od leta 1950 kar osem in sicer že kar ob koncu prve sezone. Glede na statistiko je imel na teh osmih dirkah največkrat srečo dirkač, ki je bil takrat na drugem mestu v skupni razvrstitvi. Trikrat je naslov osvojil prvouvrščeni pred zadnjo dirko in le enkrat tretjeuvrščeni. Torej bi imel teoretično gledano tudi na letošnji dirki v Braziliji lahko največ sreče ravno Fernando Alonso.

Nazadnje se je bil hud boj leta 1986 na dirki v Avstraliji, kandidati za naslov pa so bili Nigel Mansell (Williams), Alain Prost (McLaren) in Nelson Piquet (Williams). Mansell je imel vse niti v svojih rokah, vozil je na tretjem mestu, ki bi mu prineslo naslov prvaka. A Anglež, ki je bil znan po tem, da je manj razmišljal in raje pritiskal na stopalko za plin, se ni oziral na opozorila moštva. Njegovi inženirji so se bali, da pnevmatike ne bodo zdržale do konca dirke in so ga na vsak način hoteli malce upočasniti. Imeli so še kako prav. Mansell se ni dal in tako mu je na edini dolgi ravnini v Adelaidu spektakularno razneslo pnevmatiko, pri čemer se je moral zelo potruditi, da je dirkalnik obdržal na stezi. Potem je vodstvo prevzel Piquet, ki bi lahko postal prvak, a so ga pri Williamsu iz preventivnih razlogov poklicali na menjavo pnevmatik. Zelo hitro bi se mu namreč lahko zgodilo to, kar se je zgodilo Mansllu, takrat pa je Alain Prost mirno prevzel vodstvo in ga obdržal do cilja. Z dvema točkama prednosti pred Mansllom in tremi točkami naskoka pred Nelsonom Piquetom je Prost postal prvak. Tako je "profesor" znova dokazal, da je lahko malce manj agresivna vožnja velikokrat ključ do uspeha in da ni vse le v težki desni nogi. Prost je bil znan po tem, da je vozil zelo zadržano in umirjeno in da je le čakal na napake nasprotnikov. Očitno je bil to dober recept sredi osemdesetih in v začetku devetdesetih let, saj je mali Francoz osvojil štiri naslove svetovnega prvaka.

Kdo bi torej lahko imel ob koncu sezone 2007 več možnosti? Glede na vse dogodke in dejstvo, da je dirkaški šport več kot nepredvidljiv, odgovora ne bomo dobili vse do zadnjega kroga dirke v Sao Paulu. Najbolj zanimivo bi bilo, če bi zmagal novinec v formuli 1 Lewis Hamilton, najbolj noro pa, če bi to uspelo Kimiju Raikkonenu. In najbolj rutinsko, če bi tretji naslov pobral Fernando Alonso.