Kot ugotavljajo ob današnjem dnevu prehrane, so se najbolj podražila ravno bolj zdrava živila višje kakovosti, medtem ko hrana z višjo vsebnostjo maščob in sladkorja ostaja cenejša. "Ne moremo pričakovati, da bo kdo, ki komaj preživi, kupoval zdrava živila," ugotavlja direktorica Cindi Jožica Maučec Zakotnik. Po njenem mnenju je zdaj naloga ministrstev za gospodarstvo in finance ter drugih, ki so vključeni v oblikovanje prehranske politike, da se "lotijo problema" in poiščejo rešitve.
"Mislim, da s hrano razmetavajo le tisti, ki jo imajo v izobilju, tisti, ki komaj preživijo, pa ne," je Maučec Zakotnikova komentirala izjave predstavnikov vlade, češ da Slovencem "ne diši" star kruh. Ob tem je spomnila, da tudi že sprejete smernice zdrave prehrane za šolarje, delavce in študente ne bodo pomagale, če si ljudje tega, kar jim je načeloma na voljo, ne bodo mogli privoščiti.
Od sadja, zelenjave, rib in sadnih sokov so bistveno cenejše zdravju manj prijazne klobase in salame ter sladke brezalkoholne pijače z majhnim deležem sadja. Kako pa se to odraža pri zdravju ljudi? Že zdaj je v revnejši vzhodni Sloveniji kar za tretjino večja umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj kot drugod, med socialno ogroženimi je večji tudi delež predebelih. Hkrati so potrošniki z dna družbene lestvice tudi slabše informirani o zdravi prehrani, ugotavlja Maučec Zakotnikova. Ob tem je spomnila na prakso ministrstva za kmetijstvo, ki porabi precej davkoplačevalskega denarja za promocijo ne najbolj zdravih kmetijskih izdelkov, ki so v presežku. "Premalo je zastopan interes prebivalcev, preveč interes trga".
Država lahko ravna tudi drugače: danska vlada je tako pri sadju, zelenjavi in polnozrnatih žitnih izdelkih znižala davke, na drugi strani pa jih povišala pri maslu, govedini, svinjini in sladkorju. "Prihodek v državno blagajno ostane enak, izboljšajo pa se prehranjevalne navade", je pojasnila Maučec Zakotnikova. Kot možnost je poudarila tudi namenske subvencije za zdravo prehrano socialno šibkejših.
