Samo strokovnjak lahko natanko diagnosticira problem, starši pa so tisti, ki morajo opaziti bolezenske znake in se o njih posvetovati z zdravnikom.

Težave z vidom

Standardno preverjanje vida šolskih otrok z branjem različno velikih številk ali črk na zidni tabli pogosto ne odkrije resnih težav z vidom. Nekatere šole pošljejo otroka k okulistu šele, ko težave postanejo resne. Otroci, ki so uspešno opravili klasični test, imajo morda težave s koordinacijo vida, fokusiranjem, percepcijo itd. Nemška raziskava je ugotovila, da 70 odstotkov otrok, ki so opravili standardni test, ni zmoglo drugih pomembnih testov vida. Poleg tega standardno testiranje ne more zanesljivo ugotoviti pogost problem daljnovidnosti.

Otrok ima lahko veliko težav: ne vidi dobro na šolsko tablo, morda ima težave s premeščanjem pogleda z zvezka na tablo, kar pomeni, da gre za problem spreminjanja fokusa. Morda otrok bere tako, da pokrije eno oko, kar je znak, da oči niso pravilno koordinirane. Morda pa pri branju vrsticam še vedno sledi s prstom, kar pomeni, da njegove oči ne sledijo dobro vrsticam.

Oslabljeni sluh

Nedavne raziskave v višjih razredih neke ameriške srednje šole so pokazale, da ima kar 13 odstotkov otrok izgubo sluha pod 25 decibeli (kar pomeni šepetanje na razdalji pol metra). Povečan hrup, ki smo mu izpostavljeni, pogosto okvari sluh. Prvi kandidati za oslabljen sluh so mladi obiskovalci bučnih diskov, ljubitelji težkometalnih koncertov ali tisti, ki imajo skoraj vedno na ušesih slušalke za poslušanje glasbe. Oslabitev sluha je lahko resen problem tudi pri otrocih, ki imajo ponavljajoča se vnetja srednjega ušesa.

Če vam otrok stalno odgovarja z "a" ali "kaj", so to že lahko opozorilni znaki. Opazujte tudi, ali otrok pogosto povečuje jakost zvoka na televiziji. Če sumite, da so slušne težave vzrok za slabše uspehe v šoli, odpeljite otroka na specialistični pregled.

Pomanjkljiva prehrana

Ugotovljeno je, da 19 odstotkov ameriških šolarjev opušča zajtrk (morda je pri nas ta odstotek še večji). Tako gredo otroci v šolo pravzaprav utrujeni. Njihov organizem ni dobil energije, ki je med drugim potrebna za delovanje osrednjega živčnega sistema.

V časopisu Journal of Psychiatric Research so objavili rezultate spraševanja desetih otrok ob štirih različnih priložnostih. Dvakrat, ko so otroci pojedli kompleten zajtrk (mleko, kosmiče, jajce, toast in sadni sok) in dvakrat, ko niso nič jedli 12 ur. Šolarjem so dajali matematične naloge. Ko so otroci prišli na testiranje lačni, so bili njihovi odzivi počasni, po eni uri pa še počasnejši. Ob dnevih, ko so pojedli kompleten zajtrk, pa so bili njihovi odzivi mnogo hitrejši in boljši. Uspelo jim je rešiti več nalog kot ob dnevih, ko so bili lačni.

Strokovnjaki priporočajo za otroke raznoliko in dobro uravnoteženo prehrano veliko sadja in zelenjave, žitarice, mleko, sir in nemastno meso. Drug prehrambni problem je lahko anemija zaradi pomanjkanja železa v hrani. Obstajajo trdni dokazi, da pomanjkanje železa v organizmu še prej, ko se pokaže kot slabokrvnost, vpliva na vedenje, sposobnost učenja in ohranjanje pozornosti. Seveda otrokom brez posveta z zdravnikom ne smejo dajati kakršnihkoli železovih pripravkov.

Nekateri otroci imajo zlasti spomladi in jeseni velike težave z alergijskimi motnjami (nahod, srbenje, zbadanje v očeh in žrelu, astmatične težave). To lahko povzroči velike težave pri spremljanju pouka v šoli in pri učenju doma. Vsekakor je potreben posvet z zdravnikom.

Danes otroci po navadi hodijo spat precej pozneje kot otroci prejšnjih generacij. Po nemških ocenah učenci osnovnih šol presedijo pred televizorjem 24 do 30 ur tedensko. Ne smemo ostati ravnodušni, če po deseti uri zvečer otroci še vedno buljijo v televizijo. Tudi nekatere večerne zunajšolske dejavnosti bi lahko zmanjšali, saj motijo otrokovo spanje in počitek. Otroku moramo zagotoviti dovolj dolg nočni spanec, sicer bo postal žrtev kronične utrujenosti, kar se bo gotovo pokazalo tudi na šolskem uspehu.