S tem je "strašni Viktor", kot se ga je oprijel vzdevek, ponovno potrdil, da je šahovski fenomen brez primere. Ni mačji kašelj pri šestinsedemdesetih (rojen je leta 1931 v Leningradu) osvojiti spodobno močan turnir.

A ljubitelje šaha njegovi uspehi ne presenečajo več. V svetovnem šahovskem vrhu je nepretrgoma pet desetletij. Štirikrat je bil prvak Sovjetske zveze, vodilne svetovne šahovske sile v drugi polovici prejšnjega stoletja. Na kandidatske turnirje za svetovno prvenstvo se je od leta 1962 uvrstil kar devetkrat, kar je prav tako rekord brez primere. Svetovni sloves si je pridobil s svojima dvobojema za naslov svetovnega prvaka z Anatolijem Karpovom leta 1978 v Baguiju na Filipinih in tri leta pozneje v Meranu v Italiji.

V tistem obdobju je kot sovjetski emigrant, kar je bilo za takratni režim nedopustno, doživljal resnično težke čase. Med dvoboji mu je sovjetska stran nastavljala številne ovire, od povzročanja težav njegovi družini, ki je ostala v Rusiji, do raznih nizkih udarcev na samih dvobojih. Spomnimo se le znamenitega parapsihologa Zuhara, ki je med dvoboji sedel v prvi vrsti le zato, da bi živciral Korčnoja. V pogovoru z banjaluškimi organizatorji, objavljenim nedavno na njihovi spletni strani, je vnovič potrdil, da mu je takrat grozila fizična likvidacija.

"Leta 1990, v času šahovske olimpijade v Novem Sadu, mi je v neki restavraciji Mihail Talj rekel, da so bili vsi prestrašeni. Če bi namreč dobil dvoboj s Karpovom, je bilo že vse pripravljeno za mojo likvidacijo," je povedal Korčnoj.

Po dvoboju v Baguiju je napisal knjigo z naslovom Antišah in v njej razvil tezo, da Sovjeti ne igrajo šaha, ampak ustvarjajo politiko. "A prvi dvoboj je bil proti drugemu v psihološkem smislu prava igračka. Nimam konkretnih dokazov, a nekako so delovali na mene. Karpov se je obnašal kot sovjetski heroj, sam pa sem bil čisti niče. Kar se tiče nekdanjih svetovnih prvakov, se lahko danes normalno pogovarjam z Borisom Spaskim. Ko se pogovarjam s Karpovom, preprosto ne razumem, kaj govori. Z njim se preprosto ne morem pogovarjati. Ohranila pa sva diplomatske odnose," je bil odkrit Korčnoj.

"Železni Viktor", kar je še eden od njegovih številnih vzdevkov, je vsem težavam navkljub ohranil smisel za humor. Po zapletih Mednarodne šahovske organizacije FIDE z Garijem Kasparovom in odvzemu naslova svetovnega prvaka leta 1993 so klasični dvoboji za naslov prvaka zašli v hudo krizo. FIDE je kompromisno vse do lanskega leta prirejala množična svetovna prvenstva po izločilnem sistemu. Korčnoj ima svetovne prvake v tem obdobju za "instant šampione".

"Proglasiti šahista, ki dobi en sam turnir in ga niti ne poznajo na vseh kontinentih, za svetovnega prvaka, je nenormalno. Zame je pravi svetovni prvak Rus Vladimir Kramnik, ki je edini v dvoboju premagal Garija Kasparova, uradni svetovni prvak pa je postal lani po zmagi nad Bolgarom Veselinom Topalovom," je odločen Korčnoj.

Žalostna se mu zdijo dogajanja ob tem dvoboju, ko se je pojavil (nikoli potrjen) sum, da Kramniku nekako prišepetujejo poteze preko skritega računalnika med njegovimi pogostimi obiski stranišča. Kamere, nameščene v predsobi igralnih prostorov, so pokazale, da je Kramnik med eno samo partijo na WC zavil tudi po več kot petindvajsetkrat. Po pritožbi bolgarskega štaba so organizatorji za oba igralca določili skupne toaletne prostore. Kramnik se je na to odločitev v imenu osebne svobode pritožil in eno partijo celo bojkotiral, kar bi bilo skoraj usodno za končni izid.

Korčnoj je do tovrstnih posegov računalnikov v šahovski svet, kolikor so resnični, kritičen. Ali to pomeni, da so računalniki odigrali negativno vlogo? "Sem človek prejšnjega stoletja. Zame imajo računalniki negativno vlogo, čeprav s pozitivnimi odtenki. Denimo pred petimi desetletji sem ob študiju nove otvoritve potreboval dva tedna za zbiranje gradiva in teden dni za preučevanje. Danes je ves proces skrajšan na pet minut," je odločno povedal svoje mnenje.