Izkazali so se tudi upi v mlajših kategorijah, skupno pa je slovenska atletika letos na velikih tekmovanjih osvojila kar osem kolajn. Atletske sezone še ni konec, saj bo konec meseca v Ljubljani še državno prvenstvo v maratonu, obeta pa se še epilog burnega zaslišanja Jolande Čeplak. O vsem tem in še več smo se pogovarjali z 41-letnim Petrom Kukovico, ki je predsednik Atletske zveze Slovenije od 17. februarja 2005.

Proces Jolanda Čeplak se nadaljuje. Menite, da si je najboljša slovenska atletinja zadnjih let pomagala z eritropoetinom?

Ker postopek še teče, bi bilo prekmalu odgovoriti na to vprašanje. Z gotovostjo pa lahko trdim, da bomo ovrgli vsak sum v postopku, ki bi lahko botroval k temu, da se ne bi pravilno odločili, ko bomo izdali oprostilni ali obremenilni sklep. Zato delamo strokovno in kvalitetno.

Pripravljen na nov mandat

Koliko kot predsednik Atletske zveze Slovenije verjamete v čistost v svetovni in slovenski atletiki?

V vsem športu na svetu gre za izjemne napore, zato si športniki do rezultatov pomagajo na najrazličnejše načine. Ena od teh stvari je prehrana, pri kateri lahko štartamo s cedevito, pa do takšnih substanc, ki so nedovoljene. Atletska zveza kršiteljev odločno ne podpira, ker menimo, da to ni dobro ne za zdravje športnika ne za razvoj športa.

Mandat predsednika AZS se vam bo iztekel čez slabo leto in pol. Vas bo funkcija zanimala še naprej?

Moje delo, kar se tiče časovne premice, je sestavljeno tako, da ni vezano le na en štiriletni mandat. Menim, da je položaj predsednika preveč odgovoren, da bi si zadal le štiriletne cilje. Delo je zastavljeno tako, da se bo dalo potegniti rdečo nit tudi naprej. Ta trenutek je sodelovanje z atleti, trenerji, strokovno in športno javnostjo zelo dobro. Podporo imam na vseh straneh, kar sem si zadal za enega od ciljev. Če bo takšna klima tudi po izteku mandata, sem pripravljen kandidirati še enkrat.

Nesoglasja z OKS

Kot smo seznanjeni, ste zavrnili prvi podpis pogodbe z Olimpijskim komitejem Slovenije, ki se je nanašala na olimpijske igre v Pekingu. Bili naj bi edina nacionalna zveza, ki se je odločila za takšen korak. Zakaj je pravzaprav šlo?

Šlo je za tri nesoglasja. Eno je bilo vezano na finančna sredstva in podporo atletom. Drugo se je nanašalo na naše sponzorje. Tretji del pa je bil povezan s tem, da lahko atletska zveza tudi sama predstavi atlete, ki bodo tekmovali na olimpijskih igrah.

Kot ste večkrat omenili, se atletska zveza tudi ne strinja s kategorizacijo športnikov...

Olimpijski komite je pripravil predlog na temo kategorizacije in mi smo imeli določene pripombe, ki smo jih posredovali naprej. Upam, kar nam OKS tudi zatrjuje, da bo večina pripomb tudi upoštevanih. Atleti so v nekaterih primerih presenečeni, zakaj je ob tako dobrih rezultatih, ki jih dosegajo, njihova številčnost zaposlovanja na ministrstvih tako majhna. Če povem drugače. Prejšnji teden smo olimpijskemu komiteju predstavili 15 atletov z normami za olimpijske igre, pa če verjamete ali ne, nimajo vsi kategorizacije. Iz tega je moč razbrati, da so norme lažje dosegljive kot kriteriji za kategorizacijo. Če boste pogledali druge športe, ni tako. Zato si želimo, da bi pri kategorizaciji upoštevali tudi rezultat, ki ne bi bil dosežen zgolj na ravni tekme svetovnega pokala, temveč tudi na evropski seriji. Primer so denimo mnogobojci, ki sploh nimajo tekem svetovnega pokala.

Ena vaših prepoznavnih novosti v času predsedovanja je projekt mednarodna atletska liga. Druga sezona je bila boljša kot prva, a vseeno je bilo še precej rezerv. Kakšni bodo naslednji koraki?

Prvo leto smo imeli idejo, iskali smo sponzorja, televizijske podpore nismo imeli. Drugo leto smo sredi leta našli sponzorja, kar se pa tiče televizijske prisotnosti, smo bili sami sebi producenti, RTV Slovenija pa nam je omogočila predvajanje. V tretje leto vstopamo še bolj okrepljeni. Že sedaj smo se dogovorili za televizijske prenose, ta trenutek smo v dogovorih z generalnim sponzorjem. Na ta način bomo veliko lažje planirali cilje, ki smo si jih zadali. Tu mislim predvsem na to, da bi ustvarili tri do pet mitingov zares visoke ravni. Da bi denimo miting v Velenju prekopirali še v Ljubljano in Celje. Radi bi povečali tudi nagradni sklad in pripeljali čim več mednarodnih imen. V slovensko mednarodno ligo si želimo vključiti tudi kakšen miting iz sosednjih držav. Upam, da bomo prodrli tudi v evropski koledar, kar bomo skušali doseči na koledarski konferenci evropske zveze na Malti.

Blizu milijona evrov proračuna

Odkar ste predsednik AZS, je proračun zveze vsako leto višji. Bo šla krivulja po odličnih dosežkih še naprej navzgor?

Ker prihajam iz gospodarstva, skušam čim več menedžerskih prijemov preslikati v športno sfero, kar mi zaenkrat dobro uspeva. Ob tem bi poudaril, da smo nadgradili računalniški sistem in smo prva nacionalna zveza, ki smo bili nagrajeni s standardom ISO 9001. Obstoječi sponzorji cenijo rezultate in nas bodo podpirali tudi v bodoče. Smo pa trenutno v razgovorih še z dvema sponzorjema. Eden prihaja s področja bankirstva, drugi iz prehrambenih maloprodajnih verig. S tema vložkoma bi resnično zagotovili pogoje, da bi se atleti lahko vrhunsko pripravljali v pripravljalnem obdobju.

Kako vse skupaj denarno ovrednotite in koliko sploh je atletski proračun?

Če primerjam obdobje pred svojim prihodom in sedaj, so se sredstva povečala skoraj za dvakrat. Poleg tistih, ki nas finančno podpirajo, je še veliko drugih, ki nam pomagajo. Te usluge je potrebno nekako ovrednotiti, saj če je nekaj zastonj, potem ni vredno nič. Letošnja številka se bo gibala med 900 tisočimi in milijonom evrov. Prihodnje leto bo številka višja, a o konkretnih zneskih še ne morem govoriti.

Velika projekta AZS, ki ste ju na SP v Osaki večkrat izpostavili, sta naskok Primoža Kozmusa na svetovni rekord v metu kladiva, ter Matica Osovnikarja kot prvega belca, ki bo tekel pod desetimi sekundami. Ali ta projekta potekata zunaj proračuna AZS?

Projekta sta izjemno ambiciozna in smo nanju seveda zelo ponosni. Ob tem pa je potrebno razložiti, da potekata izven proračuna atletske zveze.