Manjše koncentracije bakterije Clostridium difficile so lahko v črevesju vsakega človeka. Težave povzroča predvsem tistim ljudem, ki imajo zaradi neustreznega ali prepogostega zdravljenja z antibiotiki ali s kemoterapijo porušeno zaščitno floro v črevesju. Pri teh bolnikih se namreč ta bakterija močno razmnoži. Za okužbo so najbolj dovzetni ljudje, starejši od 65 let.
Bolezni so nalezljive
Bolezni, ki jih povzroča bakterija, so nalezljive in se prenašajo tudi z dotiki, pojasnjuje dr. Milan Čižman z ljubljanske Infekcijske klinike. Clostridium difficile se zelo hitro razširi po bolnišnicah in domovih za ostarele, zato opozarja na pomen čistoče v teh ustanovah. Tu pa niso ogroženi le bolniki oziroma ostareli, temveč tudi njihovi obiskovalci, ugotavlja prof. dr. Maja Rupnik s katedre za mikrobiologijo na mariborski Medicinski fakulteti ter Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor, ki je specialistka za tovrstne okužbe. Med novimi so po njenih besedah ravno okužbe prek posrednega stika z bolnišnico ter okužbe prek domačih živali (konjev, prašičev, goveda).
Rupnikova zato vsem priporoča skrbno umivanje rok z milom pod toplo vodo. Ljudem, ki jemljejo antibiotike, pa svetuje uživanje jogurtov, ki vsebujejo koristne bakterije in tako omogočajo vzpostavljanje ravnovesja bakterij v črevesju.
S testi dokažejo okužbo
Za okužbo s Clostridium difficile so, je povedal Čižman, značilni različni simptomi (ali pa jih sploh ni): "Pojavi se lahko blaga driska, ki kmalu mine, huda driska, življenjsko nevarni pseudomembranozni colitis (vneto črevo, rane na črevesju), črevo pa se lahko tudi razširi in postane paralitično."
Ko zdravniki sumijo, da gre za okužbo s Clostridium difficile, opravijo teste za dokazovanje toksinov v blatu. Z zelo zahtevnimi preiskavami v laboratorijih v Ljubljani oziroma Mariboru lahko osamijo to bakterijo, uporabljajo tudi druge zapletene postopke. Kadar gre za manj nevarne oblike bolezni, izberejo zdravila, s katerimi zamenjajo sporne antibiotike, redkeje odstranijo tudi del črevesa ali črevo v celoti, pravi Čižman. V Sloveniji večina bolnikov ozdravi brez kirurških posegov. Huda oblika okužbe s Clostridium difficile, pravi Čižman, se namreč pojavi le pri enem do treh odstotkih bolnikov. Obstaja 10 do 40 odstotkov možnosti, da se bolezen ponovi.
"Zdravljenje okužb s Clostridium difficile je zelo drago," poudarja Rupnikova. Ocenjujejo, da so stroški na nivoju Evropske unije do 3000 milijonov evrov na leto, za Slovenijo cena še ni bila določena.
"V zadnjem času na Infekcijski kliniki odkrivamo vse več primerov okužb s Clostridium difficile," ugotavlja Čižman in dodaja, da so šele lani tudi pri otroku prvič odkrili zelo hudo obliko te bolezni. V zadnjem letu so sicer pri otrocih obravnavali že okrog deset lažjih primerov okužbe ter dva težja. Vsi bolniki so bili uspešno ozdravljeni, eden izmed njih kirurško. Povečuje se tudi število odraslih bolnikov, pravi dr. Tatjana Lejko - Zupanc z Infekcijske klinike, ki pa nima natančnih podatkov o številu okužb. Zatrdila je le, da so bili težji primeri v minulem letu redki.
Na srečo se v Sloveniji še ni pojavila nova oblika bakterije Clostridium difficile, ki tvori še večje količine strupov. Za pseudomembranoznim kolitisom, ki ga povzroča, po Čižmanovih besedah lahko umre do 30 odstotkov obolelih. Prav s tem pa se soočajo ZDA, Kanada, pa tudi Velika Britanija, Belgija, Nizozemska in Francija. Posamezni primeri okužbe s tem tipom bakterije Clostridium difficile so bili zabeleženi tudi v nekaterih drugih državah, na primer v Avstriji. Če bi se ta sev vendarle pojavil tudi pri nas, je Rupnikova prepričana, da bi epidemijo lahko preprečili: "Imamo namreč izkušnje z nadzorovanjem okužbe iz drugih držav."
