Ob tem je dodal, da bo od tega, ali se bo dalo v dogovoru s Hrvaško definirati za Slovenijo sprejemljiv pravni okvir, odvisno, ali se bo nadaljeval postopek odločanja o reševanju vprašanja meje pred haaškim sodiščem.
Premier Janez Janša je po avgustovskem pogovoru s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem na Bledu razkril, da je bilo doseženo "načelno in neformalno soglasje, da nerešena vprašanja v zvezi z mejo med državama predamo v reševanje Meddržavnemu sodišču v Haagu".
Nad takšnim "načelnim soglasjem" je na naslednjem srečanju premiera s parlamentarnimi strankami več navzočih izreklo pomisleke. Po izjavah po včerajšnjem srečanju Janše s predstavniki parlamentarnih strank je mogoče zaključiti, da ostaja v ospredju dogovor o posredovanju tretje strani, odgovor, ali je Haag prava pot, pa bodo dale šele natančne strokovne analize oziroma pravni okvir. Čez nekaj mesecev (morda v začetku prihodnjega leta) se bo Janša s predsedniki parlamentarnih strank ponovno sestal.
Kot je po srečanju povedal predsednik vlade, je koordinacijska skupina strokovnjakov za mednarodno pravo, ki je bila v tem času ustanovljena, ocenila, da za reševanje mejnega spora na Meddržavnem sodišču v Haagu ni načelnih zadržkov, pred naslednjimi koraki pa je treba pripraviti ustrezne strokovne podlage, pri čemer je treba upoštevati stanje na dan 25. junij 1991, načelo pravičnosti in odločanje o vseh spornih točkah na meji. Vlada bo ustanovila dva slovenska dela mešanih komisij: komisija za mejo bo preverila, ali so bile evidentirane vse sporne točke na celotni meji, druga komisija pa bo skušala definirati pravni okvir oziroma vprašanje, s katerim bi šli pred haaško sodišče.
Po besedah prvega moža vlade torej ne na prejšnjem sestanku ne včeraj niso sprejemali odločitve o tem, ali gre Slovenija z mejnim sporom pred haaško sodišče. Ko bo jasno, da je na strokovni ravni mogoče priti do za Slovenijo sprejemljivih okvirov, bodo stekli formalni postopki odločanja, najprej v vladi nato v parlamentu. Če ne bodo uspeli najti ustrezne rešitve za to pot, pa bodo iskali druge možnosti posredovanja tretjega.
Prvak SLS Janez Podobnik je včeraj ocenil, da je preuranjeno govoriti, da gremo proti Haagu, temveč je treba pred tem pogledati tudi druge poti in se odločati, ko bodo znani vsi plusi in minusi.
"Najprej je treba strokovno, z vidika mednarodnega prava, načela pravičnosti... preveriti, kakšne so možnosti, ki bi se nam ponujale pri reševanju spora pred meddržavnim sodiščem. Šele ko bo to jasno, se je mogoče konkretno opredeliti za Haag," je po srečanju izpostavil poslanec Zares Pavel Gantar. In dodal, da mora biti za vsako državo meddržavno sodišče v Haagu načelno sprejemljivo, vprašanje pa je, ali najprej rečemo, da gremo v Haag, potem pa raziskujemo, kako pridemo tja in kaj nam to prinaša, ali obratno.
"Mislim, da je strokovna komisija ugotovila, da je še veliko materiala za preštudirati, preden se bomo lahko odločili, da gremo v Haag," je poudarila tudi predsednica LDS Katarina Kresal, ki je zadovoljna, če so na poti v Haag "majčkeno ustavili konje".