Oboji so bili presenečeni in zatrdili, da je še vedno aktualno zemljišče na Parmovi. Prav tako ni po trditvah obojih nobene novosti glede plačila za zemljišče, čeprav je bilo v zadnjih dneh slišati, da namerava mesto podeliti islamski skupnosti stavbno pravico zastonj.
Župan Zoran Janković: "Zagotavljam, da ni bilo nobenega predloga, ki bi vseboval kakršno koli spremembo - islamski verski in kulturni center se bo gradil na lokaciji, ki jo je predlagal mestni svetnik Miha Jazbinšek, potrdila pa tudi podžupan in mestni arhitekt prof. Janez Koželj. Vse, kar piše v pismu o nameri, drži, to pa pomeni, da bo islamska verska skupnost mestu plačala 402 evra za kvadratni meter za podelitev stavbne pravice. Že zdaj lahko povem, da bo v pogodbi, ki jo bomo podpisali, ko bodo pripravljeni urbanistični načrti, tudi pisalo, da bo mesto lastništvo preneslo na islamsko versko skupnost, če bo to zakonsko možno."
Glede na to, da maja podpisano pismo o nameri govori o neposredni prodaji zemljišča in ne stavbne pravice, smo poklicali tajnika islamske verske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića: "Glede nakupa ali zemljišča ali stavbne pravice (zavedamo se, da nam zemljišče za zdaj ne more biti prodano neposredno!) se z MOL še pogajamo. Zastopa nas odvetnik Miro Senica, zainteresirani smo za dogovor, ki bo zadovoljil obe strani. Tudi, ko gre za ceno, denar ni problem, plačali pa bomo takrat, ko bo mestni svet sprejel urbanistični načrt tega območja na Parmovi. Pri urbanistični ureditvi smo sodelovali, imeli smo kar nekaj sestankov z urbanisti. Naj povem, da smo se dogovorili tudi z dvema zasebnikoma, ki sta imela približno 2000 kvadratnih metrov zemljišča - skupaj s 6000 kvadratnimi metri, ki so v lasti mestne občine, je namreč to ozemlje, na katerem bo nastal islamski verski in kulturni center."
V okviru centra so predvideni: molilnica, minaret, čajnica, prostori za zbiranje mladine, knjižnica, učilnice za verouk, mrtvašnica in stanovanjski prostori za duhovnike. Spremembe pričakujejo v islamski skupnosti le glede oblike. "Gabariti so bili določeni za prejšnjo lokacijo, in sicer da najvišja višina molilnice ne sme presegati 18 metrov, minaret 27 metrov, drugi objekti pa ne smejo biti višji od osmih metrov. V Parmovi ulici je položaj seveda drugačen, vendar o tem bodo odločali urbanisti, pogoje glede višine, obsega in arhitekturnih rešitev bo določila mestna občina," je povedal Nevzet Porić. Če bo šlo vse po načrtih, bodo lahko prihodnje leto že objavili razpis za projektanta oziroma zaprosili za gradbeno dovoljenje.
