Avstrijci so papeža sprejeli nenavadno hladno in brezbrižno, so menili nekateri od njih, ki so bili iz drugih dežel navajeni toplejšega odnosa med svetim očetom in njegovo publiko.

Učitelj, ki deli slabe ocene

Del te zadržanosti gre pripisati slabemu vremenu, del temu, da gre za državo, ki je bila v 90. letih priča velike krize Cerkve in v kateri je 500.000 ljudi podpisalo pobudo za spremembe v njej, del pa na račun konzervativnosti tega papeža in njegove nepripravljenosti, da bi se soočil s kritiki. V oddaji tik pred televizijskim prenosom maše v Štefanovi katedrali, pred katero se je po podatkih policije zbralo okoli 20.000 ljudi, je Martha Heizer, podpredsednica platforme Wir sind Kirche (Mi smo Cerkev), ki se po cerkvenem referendumu v Avstriji zavzema za spremembe v Cerkvi, svoje vtise o papeževih govorih povzela s prispodobo. Papež se ji zdi kot učitelj, ki se sicer ves čas nadvse prijazno pogovarja s svojimi učenci, vendar jim ob koncu šolskega leta v spričevalo zapiše najslabše ocene.

V nedeljo pojdite k maši...

Ko je Benedikt XVI. prihajal v Avstrijo, je napovedal, da prihaja kot romar in brez politično relevantnih sporočil. Kljub temu so bili njegovi govori politični. Že pri državniškem sprejemu v Hofburgu v petek je odločno opozoril na krščanske korenine Evrope, se zatem izrekel proti splavu in evtanaziji ter za avstrijski okus nekoliko preveč konkretno napadel njihovo zakonodajo, ki splav pravno urejuje.

V včerajšnji maši v katedrali sv. Štefana se je zavzel za prosto nedeljo in s tem podprl dunajskega nadškofa Christopha Schönborna, katerega pobuda Zavezništvo za nedeljo se skupaj s sindikati in drugimi katoliškimi organizacijami upira pritiskom gospodarstva, da bi trgovine odprli tudi na ta dan. V današnjem zahodnem svetu se je vikend uveljavil predvsem kot prosti čas, je dejal papež, ki pogreša, da se v nedeljo vse manj ljudi "srečuje z bogom".

... in rojevajte več otrok

V soboto je v pridigi pred več kot 32.000 romarji ob 850. obletnici svetišča v Mariazellu svaril pred izgubo resnice v družbi ter menil, da je osrednja kriza zahodnega sveta in Evrope ravno resignacija v odnosu do resnice. "Če za ljudi resnica ne obstaja, potem konec koncev ne znajo razločiti med dobrim in zlim," je dejal papež. Še bolj nazorno je bilo papeževo svarilo zaradi zniževanja števila rojstev v Evropi, ter kritika egoizma, češ "da vse potrebujemo le zase in ne zaupamo v prihodnost".