32-letni Britanec je slovo od teniških igrišč napovedal le nekaj dni pred začetkom zadnjega letošnjega turnirja za grand slam v New Yorku, kariero pa bo dokončno sklenil po dvoboju Davisovega pokala za obstanek v svetovni skupini proti Hrvaški, ki jo bodo Britanci na domačih tleh igrali od 21. do 23, septembra.

"Odločitve niti približno nisem sprejel zlahka, saj sem o vsem skupaj razmišljal precej dolgo časa. Čeprav v igranju tenisa in tekmah še vedno zelo uživam, mi je postalo jasno, da igranja na najvišji ravni nisem več sposoben. Enostavno se fizično ne morem več tako dobro pripraviti, da bi zdržal naporen ritem turnirjev in bil konkurenčen najboljšim igralcem na svetu. Ob tem z ženo Lucy v kratkem pričakujeva že tretjega otroka, z družino pa bi rad preživel več časa, kot mi ga je uspelo doslej.

Tega se res veselim, saj bi ji rad povrnil vso ljubezen in podporo, ki mi ju je izkazovala skozi kariero," je glavne razloge za slovo od teniških igrišč na svoji spletni strani naštel Tim Henman in se zahvalil vsem tistim, ki so mu pomagali med kariero: "V prvi vrsti gredo zahvale vsem mojim zvestim navijačem, ne samo na domačih tleh, temveč po celem svetu. Prav neverjetno se mi zdi, da sem, kjerkoli sem igral, na tribunah vselej zagledal vsaj enega navijača z britansko zastavo. Podpora, ki so mi jo dajali, ne glede na rezultate, ki sem jih dosegal, je bila zares neverjetna. Ob tem bi se zahvalil sponzorjem, trenerjema Johanu De Beerju in Paulu Annaconu ter seveda, kot že rečeno, družini."

Da je bil Henman v zadnjih letih tako medijsko izpostavljen teniški igralec, gre v veliki meri pripisati dejstvu, da je Britanec. Pred turnirji v Wimbledonu je bil namreč zadnjih deset let edini domačin, na katerega so britanski ljubitelji rumene žogice polagali upe, po Rogerju Taylorju in sedemdesetih letih minulega tisočletja pa je bil prvi, ki jih je razveselil s štirimi uvrstitvami v polfinale, kar je ob podobnem dosežku v New Yorku in Parizu (obakrat leta 2004) tudi njegov najboljši dosežek na turnirjih za veliki slam.

V karieri je sicer zmagal na enajstih turnirjih, samo z nagradami pa zaslužil nekaj manj kot 12 milijonov dolarjev, medtem ko je bil najvišje na lestvici ATP sedmega avgusta 2002, ko je zasedal četrto mesto. Med profesionalci je prvič zaigral leta 1993, nato pa je po lestvici skokovito napredoval - naslednje leto je bil že med najboljšimi 200 igralci na svetu, leta 1995 med stotimi, leta 1996 pa že med tridesetimi. Istega leta je v konkurenci dvojic na olimpijskih igrah v Atlanti osvojil srebrno kolajno, dobil pa je tudi priznanje za igralca, ki je na lestvici ATP najbolj napredoval. Njegov vzpon se je nadaljeval do sredine leta 1999, nazadnje pa je bil med najboljšo deseterico šest let kasneje. V zadnjem času se je nevarno približal robu najboljše stoterice in jasno je postalo, da se med najboljše ne bo več vrnil.

"Odločitev je bila prava. Odkar sem se odločil, da teniški lopar postavim v kot, nisem imel o pravilnosti moje odločitve nobenih pomislekov. Ravno obratno - prav veselim se naslednjega obdobja v mojem življenju," je po koncu zadnjega dvoboja še enkrat poudaril Henman, čigar najgrša razvada je pokanje s členki in puščanje umazanih oblek, kjerkoli pač padejo z njega, najsrečnejši dan v življenju pa je bil poročni, 11. decembra 1999.