Ko je šolsko ministrstvo lani določilo, da strokovni svet za splošno izobraževanje potrjuje le še učbenike, se je namreč prodaja delovnih zvezkov po besedah založnikov precej zmanjšala.
Zmeda, ki jo povzroča pravilnik o potrjevanju učbenikov, je ob začetku šolskega leta ponovno velika. Strokovnjaki opozarjajo, da učenci, če pri določenih predmetih ne bodo imeli delovnih zvezkov, ne bodo dosegli vseh ciljev, ki bi jih po učnih načrtih morali. Založniki manjšo prodajo delovnih zvezkov že opažajo. Šolski minister Milan Zver je povedal, da delovnih zvezkov ne nameravajo ponovno uvrstiti v enoten katalog veljavnih učnih gradiv.
Šolsko ministrstvo je pravilnik o potrjevanju učbenikov sprejelo že lani. Učbenike po njegovi uveljavitvi še vedno potrjuje strokovni svet za splošno izobraževanje, delovnih zvezkov pa ne. Po Zverovih besedah zato, da je strokovni svet razbremenjen, saj ima še veliko pomembnejšega dela.
Neenakopravni učenci
Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek opozarja, da se učitelji ne odločajo več za uporabo delovnih zvezkov. »Pisati, risati, povezovati, vse te stvari se lahko učenec nauči le v delovnem zvezku. To se samo z učbenikom, v katerega je prepovedano pisati, ne da, če je še tako dober,« Umekova pojasnjuje poglaviten pomen delovnih zvezkov predvsem v prvih treh razredih osnovne šole.
Avtonomija učiteljev pri izbiri delovnega zvezka po njenem učence spravlja v neenakopraven položaj. Nekateri bodo deležni tovrstnega načina učenja, drugi, pri katerih učitelji delovnih zvezkov ne bodo uporabljali, pa ne. Prav tako so učbeniki in delovni zvezki izhajali kot celota, ki le s skupno uporabo zaobjame vse cilje učnega načrta.
Dvajset let nazaj
Glavni direktor založbe Rokus Klett Rok Kvaternik pravi, da je prodaja delovnih zvezkov precej upadla. Učitelji so po tradiciji vajeni izbirati gradiva, ki so potrjena in so v katalogu. »S takšnim načinom se vračamo 20 let nazaj,« je prepričan.
Da se učitelji močno zanašajo na katalog, ko izbirajo učna gradiva, je pokazala tudi lanska raziskava odbora za učbenike pri GZS. Če delovni zvezek v njem ne bi bil objavljen, ga dobra četrtina osnovnošolskih učiteljev poleg potrjenega učbenika ne bi več uporabljala. Rešitev za nastalo situacijo po mnenju Kvaternika vendarle obstaja.
Če bi se ministrstvo z založniki natančno dogovorilo o obsegu gradiv in o njihovi najvišji dovoljeni ceni, bi lahko z denarjem, namenjenim učbeniškim skladom, zagotovilo učbenike vsem učencem do četrtega razreda, je še prepričan.
