Poznamo tri vrste lakot, to so plezajoča, prava in bela lakota. Vse tri lakote so po zdravilnih lastnostih skoraj enakovredne, vendar ima najbolj močan učinek prava lakota, zato se največ nabira in uporablja prav ta. Pri Germanih so lakoto posvetili boginji plodnosti, ljubezni, zakona in poroke. Zelišče so posušili in polagali pod rjuhe porodnicam. V srednjem veku pa so lakoto uporabljali za zdravljenje zlatenice in rakastih obolenj. Pračlovek je plodove lakote uporabljal za sirilo, irski kmetje pa še dandanes plodove lakote uporabljajo kot kavni nadomestek.
V nemškem ljudskem izročilu je živelo prepričanje, da prava lakota odvrača zemeljsko sevanje, kar so moderne raziskave zemeljskega sevanja potrdila! V preteklosti so suho lakoto uporabljali za polnitev žimnic (ležišč).
Opis
Prava lakota - Galium verum L. je iz družine Rubiaceae, borščevk. Je trajno zelišče, ki zraste od 20 do 80 cm visoko. Steblo je štirirobo, malo razvejano, listi so vretenčasto nameščeni, črtalasti in so dolgi od 1,5 do 2 cm, široki so samo 1 do 2 mm. Listi so na zgornji strani malo, po spodnji pa bolj dlakavi. Na koncu poganjkov so gosti grozdi drobcenih zlatorumenih cvetov, ki čudovito dišijo po medu. Cveti od junija čez vse poletje tja do oktobra. Rastlino se nabira v cvetenju, in sicer odrežemo malo nad tlemi ter jo povežemo v šopke, ter sušimo v senci na prepihu. Nabira se skozi vse poletje in sproti suši, tudi posušena prijetno diši po medu in senu. Lakota raste na njivah, suhih travnikih, svetlih gozdovih po vsej Sloveniji. Uspeva v dobro odcedni ilovici, v sončnih in polsenčni legi.
Zdravilne snovi in učinkovine
Vsebuje malo eteričnega olja, glikozide, saponin, organske kisline, veliko kremenčeve kisline, čreslovine, glikozide, avkubin, flavonoide, fermente in kumarine.
Zdravilnost
Predvsem pospešuje izločanje vode, je pa tudi odlično zdravilo proti vsem boleznim ledvic, lažjim vnetjem ledvic, odpravlja ledvični pesek in kamne. Lakota deluje kot vsi flavonidi in saponini diuretično (pospešuje izločanje seča), spodbuja pa tudi delovanje jeter. Najdemo pa jo tudi v čajnih mešanicah za "čiščenje krvi".
Čaj iz lakote čisti ledvice, jetra, trebušno slinavko, vranico, saj odstranjuje bolezenske snovi. Pri bolezni motenj v sistemu limfnih žlez je priporočljivo piti ta čaj vsak dan. Čaj pomaga pri slabokrvnosti mladih deklet, vodenici in pri zbadanju ob stani, ki se pojavi ob hitrem teku. Zunanja uporaba čaja pa je dobra pomoč pri vseh kožnih obolenjih, ranah, turih, ogrcih. Umivanje obraza s toplim čajem lepo napne kožo na uvelem obrazu. Čaj lahko uporabljamo tudi za obkladke na rane, ki se slabo celijo. Za zunanjo uporabo lahko uporabimo sveže stisnjen sok, ki ga nanesemo na rane, ki se slabo celijo, ravno tako pa pomaga, če si naredimo iz njega mazilo, ki ga uporabljamo za vse rane in kožna obolenja.
Čaj pripravimo kot zavretek, z dvema žličkama prave lakote na eno skodelico. Popijemo lahko dve do tri skodelice čaja na dan. Pijemo ga pri katarju mehurja, ledvičnih kamnih in pri bolečem uriniranju, kadar nam po dolgem stanju otečejo noge, uspešno zdravi tudi vnetje jezika.
Zavretek pripravimo tako da zelišče prelijemo z 1 l mrzle vode in zavremo. Vre naj dve minuti, nato čaj ohladimo in precedimo.
Svež sok pripravimo tako, da sveže nabrano in oprano lakoto stisnemo v sokovniku. Tako dobljen sok se lahko uživa tudi razredčen z vodo. Sok je dober zoper golšo, tako zunanje kot notranje (zunanje v obliki obkladkov). Za zunanje in notranje rakaste tvorbe je pitje čaja in soka priporočal znameniti učitelj naravnega zdravljenja v Gottingenu 1844 leta, profesor dr. Osiander.
Za mazilo potrebujemo sveže stisnjen sok iz lakote, ki ga vmešamo v surovo maslo sobne temperature, hranimo pa ga v hladilniku. Za mazilo lahko ravno tako uporabimo olja, najboljše je oljčno, ali pa tudi čisto raztopljeno svinjsko mast.
Mazilo je zelo zdravilno za vse kožne bolezni, gnojne mehurčke in ture, trdovratne tvorbe, zatrdline na prsih, kožne izpuščaje, zanohtnice, lišaje, golšo, rakaste kožne bolezni. Mazilo nanesemo na obolelo mesto s krpico, ki jo takoj po nanosu uničimo. Mazilo menjavamo oziroma nanašamo vsake tri ure.
Običajna količina za pripravo mazila je 500 g parafinskega voska, ki ga dobimo v lekarni, ali pa oljčnega olja in 60 g posušenega zelišča. Vosek ali olje segrejemo v skodelici nad posodo z vrelo vodo in mešamo dve uri, dokler se zelišče ne začne drobiti. Dobljeno zmes prelijemo v vrečko za precejanje in odcedimo ter dobro ožamemo (vroče); pri tem pazimo, da se ne opečemo. Maso še vročo shranimo v čiste steklene kozarce. Ko se ohladi, jo damo v hladen in temen prostor, najbolje je v hladilnik.
Kopel pripravimo iz 100 g suhe lakote, ki jo prelijemo z 2 l vrele vode in pustimo stati 20 minut. Precejeno tekočino uporabimo za kopel pri kožnih težavah.
Kulinarika
Močni prevretki iz cele rastline zasirijo mleko, če pripravimo za namen pridelave sira. Cvetovi lakote, ki so živo rumene barve, dajo siru zlato barvo. Iz cvetov se dobi rumeno barvo iz korenine in spodnjih delov stebla pa rdečo.
