Sam sem bil prezaposlen z dolivanjem (in polivanjem), toda če bi anketirali nas, LDS najbrž ne bi prišla niti v parlament. Poleg peripetij z izstopi in prestopi je bil glavni razlog za averzijo - milo rečeno - skeptično mnenje o nenadnem prihodu Katarine Kresal na čelo stranke. Češ, kje so pa njo našli in podobno. Nazadnje pa je najstarejši in najbolj izkušeni med nami rekel: "Fantje, niste fer, v bistvu ste samo fovš Senici!"

Osebno pa sem raje skeptičen do prevladujočega mnenja in veleumnih političnih analitikov in komentatorjev kot pa do nekoga, ki ga sploh ne poznam. Zato je moja teorija o Katarini Kresal naslednja:

Zdi se mi posrečeno, da si je LDS za predsednika izbrala politično neznanko, ki se ji ni bilo treba dolgo-predolgo dokazovati pred starimi mački, ki smo jih že vsi po malem naveličani. Slovenska politična scena s strankami vred je namreč sestavljena iz prvoborcev. Tako na državnem kot strankarskem nivoju kotirajo najvišje tisti, ki so bili zraven že pri osamosvojitvi, vsi drugi pa so morali vstopiti v politiko najpozneje do sredine devetdesetih, če so se hoteli priključiti nomenklaturi. Vsaka štiri leta pride v parlament kak nov, mlad obraz - eventualno celo ženski -, to pa je tudi vse. Stranke imajo podmladke, ki pa se zavedajo svoje desperatne perspektive na nedefinirano dolgi čakalni listi in se temu primerno obnašajo kot brezglavi jastrebi.

Še bolj primeren pa se zdi izbor Kresalove, če upoštevamo, da si LDS ni mogla privoščiti kontinuitete. Po Kacinu - in med tistimi, ki so še ostali v stranki - je vsaka blondinka boljša izbira, da tako rečem. Koga pa naj bi bili izbrali? Pol jih je že bilo na čelu, vsi pa bi bili PR-katastrofa. Poteza je bila seveda drzna in tvegana, je pa bila vsekakor prebrisana. (Sploh se ne čudim, da Kresalova sama pravi v intervjuju v Mladini, da se ji zdi Školč eden najpametnejših ljudi, kar jih pozna - četudi s tem dokazuje, da jih še ni veliko spoznala.) A kakorkoli: ne bom rekel, da sem absolutno prepričan, da se bo punca obnesla, ampak razloga pa tudi nimam nobenega, da se mi to ne bi zdelo vsaj možno.

Naslednji pomislek razočaranih nad LDS proti Kresalovi oziroma proti novi stranki in smeri, v katero bi lahko zajadrali - seveda tudi z napovedanim Gantarjevim in Turnškovim približevanjem -, pa je argument kapitala. LDS bo zdaj stranka kapitala, pravijo vedeževalski poznavalci, pri čemer brez eksplicitnih besed dajejo vedeti, da je to slabo. Nisem pa še slišal ali prebral, kaj naj bi bilo v tem slabega. Ne vem namreč, ali s tem mislijo, da stranke in kapital že objektivno, iz principa ne pašejo skupaj, ker kapital smrdi že sam po sebi, ali pa je slabo zgolj zgodovinsko, subjektivno gledano, ker je bila prejšnja LDS znana kot socialno orientirana, da ne rečem samaritanska stranka, ki se je s kapitalskimi povezavami samo pritajeno - beri: netransparentno - spogledovala, da ne bi užalila sindikatov, upokojencev, alternativcev in seveda medijev.

Po eni strani je vsem jasno, da je kapital pomemben družbeni faktor, da ne rečem eno od gonil razvoja. Toda resnico, da brez denarja ni (skoraj) nič, ljudje po drugi strani razumejo v smislu posplošenega in popreproščenega pregovora, da je denar sveta vladar, kar je zelo žalostno - zato naj se stranke raje posvečajo človeku in ga ščitijo pred brezobzirno grabežljivostjo ekonomije.

Vse slovenske stranke so v odnosu do tega vprašanja bolj ali manj antikapitalistične, antiglobalistične, antiliberalistične, leve in socialne, socialnodemokratske, sindikalistične, medtem ko vlada dokazuje svoje afirmativno stališče do kapitala kvečjemu z vmešavanjem v podjetja, katerih (so)lastnica je država.

Sam nisem kapitalist, vendar mi zdrava pamet govori, da ne bi bila katastrofa - ne za družbo sámo ne za njeno blagostanje ne za demokratično politično ponudbo v državi -, če bi katera izmed strank zastopala interese kapitala. Kapital je eden od stebrov družbe, ki pa ne podpira samo sebe, temveč tudi druge vogale. Zato ne vidim razloga, zakaj njegovi eksponenti ne bi smeli imeti nič opraviti s politiko ali zakaj bi se ga morala politika interesno izogibati. Dejstvo pa je tudi, da bi bila takšna ekonomska in politična platforma velika distinkcija in komparativna prednost pred drugimi strankami, da ne rečem adut.

No, ne vem. Glede na politično in socialno klimo v Sloveniji bi takšna stranka na volitvah najbrž pogorela, saj bi jo tako imenovana svobodomiselna javnost, ki svobodo enači s socialno varnostjo, hitro sesula. Morda bi to bila bogata stranka, toda pogorela bi vseeno. Zato tudi dvomim, da bo LDS pod Kresalovo postala stranka kapitala. To je po mojem tako ali tako samo domislica novinarjev, ki niso mogli ne opaziti, da nova predsednica vozi porscheja. Veste, v slovenski politiki je pomembno, kaj voziš. Kacin je že vedel, zakaj je vozil… - kio sephio.