Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je v izjavi za medije namignil, da bi morda celo 80 britanskih diplomatov v Moskvi moralo spakirati kovčke. Ruski veleposlanik v Londonu pa je dejal, da je Lugovoju mogoče soditi samo v Rusiji, a je vprašanje, če bi to zadovoljilo Veliko Britanijo.Premier Gordon Brown pravi, da se Angliji zaradi te odločitve ni treba opravičevati.

"Če se na britanskem ozemlju zgodi umor, je nujno ukrepati. Ruske oblasti bi morale biti pripravljene na sodelovanje, pa niso bile. Zato smo morali ukrepati," se je Brown odzval na rusko kritiko odločitve Britanije, da izžene štiri ruske diplomate, ker ji Rusija noče izročiti nekdanjega agenta KGB Andreja Lugovoja, ki so ga v Britaniji obtožili za strahotni umor nekdanjega ruskega agenta Aleksandra Litvinenka.

"Diplomati" FSB

Pa smo tam, kjer smo že bili. V diplomaciji hladne vojne ali morda celo v drugi hladni vojni, kot ocenjuje britanski tisk. Štirje izgnani "diplomati" niso ravno diplomati, saj so vsi častniki FSB, naslednice KGB. S tem je London jasno namignil na sum, da je bila v Litvinenkov umor vpletena ruska obveščevalna služba. Zunanji minister David Miliband, ki je, vsaj formalno, sprejel to odločitev, je namignil, da se je tako odločil delno zato, da bi tudi druge Ruse zaščitil pred ruskimi obveščevalci. Britanska protiobveščevalna služba ocenjuje, da je v Londonu približno 30 ruskih agentov. Ta številka priča o vse večjem "zanimanju" Kremlja za londonsko rusko oporečniško skupnost.

Krivo je tudi "bratenje" z ZDA

Britanija je prva država, ki je ukrepala proti Rusiji, odkar je tam na oblasti Putin. Do zdaj so se ZDA in EU na Putinovo bojevitost odzivale samo z oralnimi protesti. Izgon diplomatov je jasen, javen in odmeven protest, ki so ga v Moskvi, kjer je Putin dejal, da je zahteva po Lugovojevi izročitvi trapasta (trapasti Britanci bi vendar morali vedeti, da ruska ustava ne dovoljuje izročanja ruskih državljanov!), pričakovali. Kot v Londonu zdaj pričakujejo podobno rusko potezo. Od Putinovega odgovora je zdaj odvisno, kako zelo se bodo dodatno ohladili odnosi med državama.

Mnogi pozabljajo, da se britansko-ruski odnosi slabšajo že vrsto let in da najnovejša kriza ni samo dvostranska. Zaradi Putinove vse bolj avtoritarne vladavine doma in njegovega vse bolj brezkompromisnega zasledovanja ruskih interesov na tujem so se poslabšali tudi ruski odnosi z ZDA in EU oziroma z Zahodom. V odnosih z Britanijo se to verjetno najbolj pozna. Na to, kako zelo slabi so odnosi, zdaj kaže vrsta dogodkov, za katerimi stoji Kremelj. Britanska podjetja so prisilili k umiku iz skupnih podjetjih in jih odrivajo od novih skupnih vlaganj. Prorežimsko mladinsko gibanje Naši nadleguje osebje britanske ambasade in ustrahuje veleposlanika Tonyja Brentona, v prostorih britanskega sveta so izvedli racijo pripadniki davčne policije z maskami na glavah. Na to, da Britanija postaja najmanj favorizirana zahodna država v Rusiji, vplivajo tudi tesni odnosi Britanije z Ameriko glede vseh perečih vprašanj (Srbija, Irak, protiraketni ščit).

Britanija je pribežališče bogatih ruskih oporečnikov ter nepolitiziranih milijarderjev in milijonarjev, Litvinenkov umor pa je veliko več kot zgolj vohunska afera. Odnosi so se začeli slabšati štiri leta po Putinovem prihodu na oblast, ko se je ruski predsednik počutil dovolj politično močnega za obračun s svojimi najmočnejšimi tekmeci - tistimi oligarhi, ki so se začeli vtikati v politiko. Hodorkovskega mu je uspelo poslati za zapahe, Boris Berezovski pa mu je pravočasno ušel v Britanijo, kjer je dobil politično zatočišče. Litvinenko je trdil, da so mu, ko je bil vohun FSB, naročili, naj usmrti Berezovskega.

Lahko bi rekli, da je bil Litvinenko žrtev vojne med Putinom ter oligarhi in drugimi njegovimi domačimi nasprotniki in kritiki in da se je ta vojna razširila v Britanijo, kjer je neuradni sedež Putinovih sovražnikov.