Med letoma 2000 in 2005 noben finale v Wimbledonu ni minil brez njune udeležbe, poleg tega sta se pomerili v šestih finalih turnirjev velike četverice (petkrat je zmagala Serena). A so jo tako starejši Venus kot mlajši Sereni zagodle predvsem poškodbe, še posebno neuspešno pa je bilo leto 2006. A nekdanji številki ena na lestvici WTA sta se vrnili med najboljše in konkurenci zažugali, naj se pripravi na nova sestrska finala.

Potem ko je Serena slavila na turnirju za grand slam v Melbournu, je to v Wimbledonu uspelo še Venus, čeprav jo je po težavah s poškodbo zapestja marsikdo že odpisal. "To, da so ljudje pozabili name, me je le spodbudilo. Prepričana sem, da bova s Sereno še kdaj zaigrali skupaj v finalu turnirja za grand slam. Ko sva bili še majhni deklici, nama je oče Richard neprestano govoril, da bova nekoč igralki številka ena in dve na svetu ter da bova osvojili Wimbledon. Vse to nama je uspelo in ne vem, zakaj ne bi spet skupaj zaigrali v finalih največjih turnirjev," je povedala Venus Williams, ki je izven igrišča zelo povezana z mlajšo sestro, s katero sta odraščali na javnih igriščih v nevarni soseski, kjer so "pele" pištole in vladali preprodajalci drog. "Pred dvobojem četrtega kroga mi je Serena rekla, da zaradi težav s poškodbo ne bo zmogla do finala in da naj zmagam zanjo, če že ne morem zase," je zanimivost razkrila šestkratna zmagovalka turnirjev velike četverice (štiri naslove ima v Wimbledonu), ki je leta 2003 izgubila sestro Yetunde. Ta se pred nevarno sosesko ni zatekla k športu, temveč postala žrtev obračuna uličnih tolp, kar je družino zelo pretreslo in zdi se, da je bil tudi to eden od razlogov, da se je krivulja rezultatov obeh sester krepko obrnila navzdol.

A ta se spet strmo vzpenja, podobno kot se je od leta 1994 naprej, ko je Venus debitirala na turnirjih WTA. Takrat je kot 14 letna deklica v drugem krogu turnirja v Ouklandu na rob poraza pripeljala takratno zvezdnico Arantxo Sanchez Vicario in dala slutiti, da se ji obeta blesteča kariera. Ta je enega svetlejših trenutkov dosegla z dvema zlatima kolajnama na olimpijskih igrah v Sydneyju, medtem ko ji je še vedno najbolj pri srcu naslov, ki ga je leta 2005 osvojila v Wimbledonu. Podobno kot letos se je na vrh zavihtela iz izgubljenega položaja, le da ji je šlo takrat za nohte v finalu, medtem ko ji je pred tedni na sveti travi grozil izpad v prvem in tretjem krogu. Proti Lindsay Davenport je namreč kot prva igralka po 70 letih v finalu obranila zaključno žogo in kasneje osvojila naslov.

"Lovoriko za zmago leta 2005 imam še vedno poleg postelje. Tako se lahko, ko se zbudim, spomnim na čudovit turnir in vse tegobe, ki sem jih tedaj prestala," je povedala Williamsova in razkrila, kje je našla inspiracijo za uspešne nastope v All England Clubu. "Če bi morala izbrati najljubšo podlago, bi bila trava zagotovo dobra izbira. A moram povedati, da mi je bil vedno za zgled Pete Sampras, ki je bil na zelenicah Wimbledona fantastičen. Občudovala sem njegov servis in se na ta način skušala čim več naučiti," je dejala Venus Williams, ki je imela s pritiskom na organizatorje velik delež zaslug, da so nagradna sklada v Wimbledonu in Rolandu Garrosu v moški in ženski konkurenci letos izenačili.