V študiji, ki so jo opravili skupaj s strokovnjaki dunajske univerze za agronomijo, so se izkristalizirale dolgoročne posledice omenjenih sprememb na avstrijsko naravno krajino.

Iz študije izhaja, da podnebne spremembe ne prizanašajo skoraj nobenemu živemu bitju. Ogromne podnebne obremenitve občutno redčijo najbolj razširjeno gozdno vrsto v Avstriji, medtem ko se smrekovemu lubadarju dvig temperatur posebej dobro prilega, in to tudi v višjih legah. Medvedi skoraj nimajo več zimskega spanca, jelenjad nima več dovolj hrane, ribam v prej hladnih vodah postaja prevroče in "bežijo" bodisi v planine ali pa umirajo.

"Ogolele površine se širijo, zato narašča nevarnost poplav, hudournikov in plazov," je poudaril Erlacher, ko je na novinarski konferenci na Dunaju orisal črni scenarij. Nič bolje ni glede napovedi o sušnosti. "Suho poletje, kot smo ga imeli leta 2003, je bil samo za pokušino, v prihodnosti jih bo vse več," je dejal. Podnebne spremembe bodo posebej hudo prizadele rastlinstvo in živalstvo na Spodnjem Avstrijskem, vzhodni in južni del Štajerske ter dele Koroške.

In kaj kot protiutež ponujajo strokovnjaki? "Bolje moramo izrabiti samoobnovljivost gozdov, gojiti moramo bolj odporne drevesne vrste, povezati moramo biotope in rekam vrniti njihov živelj," je menil Erlacher. Povedali so še, da se je v Avstriji povprečna temperatura dvignila že za 1,8 stopinjo. V zvezi s Kjotskimi cilji pa so pripomnili, da so ti "veliki, vendar je stvarnost drugačna".