Na ministrstvu so ugibanje o razlogih za opustitev zakona znova prepustili javnosti. Tako se po svoje potrjujejo očitki, da je šlo predvsem za politični pritisk na računsko sodišče in njegovega prvega moža Igorja Šoltesa. V zadnjem času so namreč izdelali nekaj za vladno neprijetnih mnenj, najbolj pa je odmevalo mnenje s pridržkom o sporni prodaji državnega deleža v Mercatorju Istrabenzu in Pivovarni Laško.
Minister za javno upravo Gregor Virant je včeraj potrdil, da namerava z novim zakonom o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij na računsko sodišče prenesti del pooblastil protikorupcijske komisije. Tako naj bi računsko sodišče prevzelo nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, nad omejitvami glede daril in nad poslovanjem podjetij, v katerih imajo funkcionarji delež z inštitucijami, kjer so zaposleni.
Novi zakon naj bi leta 2010, ko poteče sedanji mandat Kosove komisije za preprečevanje korupcije, to ukinil. Naloge Kosove komisije se bodo razdelile, o nezdružljivosti funkcij pa bo odločal organ, ki funkcionarja imenuje. V primeru ministrov bo to državni zbor, v primeru župana in občinskih svetnikov občinski svet, v primeru tistih funkcionarjev, ki bodo voljeni neposredno, pa bo to opravljalo računsko sodišče.
To naj bi po ustavi imelo za pristojnost le nadzor nad javnimi financami, kar premoženje posameznega funkcionarja ni, vendar se Virantu tak predlog ne zdi protiustaven. Ustavno sodišče je za vladni zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo že odločilo, da je protiustaven. Nov Virantov zakon naj bi v usklajevanje prišel prihodnji teden, minister pa je včeraj napovedal, da bo veliko težo pri razpravi imelo mnenje računskega sodišča.
