Predsednik slovitega beograjskega kluba z Marakane, ki je bil evropski prvak leta 1991, v vitrinah pa ima tudi 25 naslovov državnega prvaka, je nekdanji super nogometni zvezdnik Dragan Stojković - Piksi. Pred gostovanjem rdeče-belih v Ljubljani, ki so sicer na pripravah pod Pohorjem v Mariboru, je nekdanja jugoslovanska nogometna legenda spregovorila posebej za Dnevnik.

Vaša ocena kakovosti slovenskega nogometa, posebej generacije, ki jo je vodil Srečko Katanec leta 2000 na evropskem prvenstvu, kjer ste bili v vlogi igralca na eni najbolj nenavadnih tekem v zgodovini Slovenija - Jugoslavija 3:3.

Slovenija je imela tedaj izjemno izkušeno in borbeno zasedbo z igralci, kot so Zahovič, Novak, Knavs, Čeh, Pavlin... Njen zaščitni znak sta bili kolektivna in disciplinirana igra, v kateri se je v vsakem trenutku vedelo, kaj kdo dela. Tekme na evropskem prvenstvu leta 2000 ne bom nikoli pozabil. V zadnje pol ure smo uspeli nadoknaditi tri gole zaostanka z igralcem manj. To se resnično zgodi zelo redko.

Koga izmed slovenskih igralcev najbolj spoštujete?

Najbolj Srečka Katanca, ki je naredil veliko kariero, zdaj pa je zelo uspešen kot trener. Zahovič je bil velik mojster z izjemnimi sposobnostmi, zato je bil zelo nepredvidljiv in nevaren igralec.

Ali je v Sloveniji trenutno kakšen nogometaš, za nakup katerega se zanima Crvena zvezda?

Crvena zvezda ima svoje oglednike, ki ne iščejo okrepitev le v Srbiji, ampak v vsej regiji. Trenutno se ne zanimamo za nobenega slovenskega igralca, če pa se bo pojavilo kakšno zanimivo ime, ga bomo zanesljivo opazili. Jeseni 2005 je bil to Dalibor Stevanovič iz Domžal, vendar je odšel v Real Sociedad.

Zdaj ste nogometni funkcionar. Kaj je lažje biti: igralec ali funkcionar?

Nobena vloga ni lahka. Delo funkcionarja je nedvomno težje, ker je odgovornost večja, še posebej, če si na čelu takšnega kluba, kot je Crvena zvezda, ki ima vselej visoke cilje. To je delo, v katerem veliko stvari ni odvisnih le od mene, ampak od kopice dejavnikov. Povsem drugače je biti igralec. Tedaj je pomembno le, da si zdrav. Svoje delo opravljam po najboljših močeh, najpomembnejši so rezultati. Menim, da jih zdaj v Crveni zvezdi imamo.

Kakšen vpliv so imeli trenerji na vaše življenje in odločitve?

Delal sem s kopico vrhunskih strokovnjakov, vedno bom izpostavil dva. Ivica Osim je z reprezentanco Jugoslavije dosegel izjemne uspehe. V delu z njim sem se ogromno naučil, saj je imel pravi odnos do igralcev, obenem je bil izjemen poznavalec nogometa. Mnogi so Osima kritizirali zaradi neatraktivne igre, vendar je on izjemen taktik in poznavalec nogometa. Na Japonskem sem delal z Arsenom Wengerjem, Francozom, ki je nato odšel v Arsenal, kjer je z uspehi potrdil svojo kakovost. Ima neverjeten nos za odkrivanje nadarjenih igralcev in na svetu ni boljšega iskalca mladih nogometašev.

Vaša kariera je bila blesteča. Bili ste svetovna nogometna zvezda. Ali se kdaj spominjate, kaj vse ste doživeli na nogometnih zelenicah?

Seveda. Vsak človek se občasno spomni trenutkov iz preteklosti. Na srečo sem doživel veliko več lepih kot slabih trenutkov v nogometu. S Crveno zvezdo sem dosegel sijajne rezultate, žal pa nisem bil del generacije, ki je v Bariju postala evropski prvak. Nikoli ne bom pozabil svetovnega prvenstva v Italiji leta 1990 in tekme proti Španiji, na katerih sem bil učinkovit strelec. Nova izkušnja je bila kariera na Japonskem. Ponosen sem, ker sem sodeloval v postavljanju nogometnih temeljev v tej državi.

Na Japonskem ste zapustili poseben vtis, saj so vam v Nagoji postavili celo spomenik. Poznanstva ste po koncu kariere izkoristili za utrditev poslovnih vezi, od katerih ima korist Crvena zvezda.

Kjerkoli sem bil, sem Crveno zvezdo nosil v srcu, in vedno razmišljal, kako lahko pomagam svojemu klubu in državi. Med igralsko kariero sem spoznal veliko uspešnih ljudi, zato je logično, da nekatera poznanstva zdaj kot predsednik kluba izkoristim na najboljši možen način in obojestransko zadovoljstvo. Takšen primer je predvsem Toyota, ki je naš pomemben pokrovitelj. Za Crveno zvezdo je do nedavnega igral Japonec Takajuki Suzuki. Japonska poznanstva bom v dobrobit Crvene zvezde izkoriščal tudi v prihodnje.

Kakšen je nogomet v Srbiji nekoč in danes? Crvena zvezda blesti, Partizan je v krizi.

Zelo pomemben dejavnik je denar. Mi ne moremo konkurirati bogatim evropskim klubom. V zadnjih letih se je spremenilo marsikaj. Danes imate lahko moštvo iz legije tujcev, torej ekipo, v kateri ni niti enega igralca iz države, v kateri klub nastopa. V Jugoslaviji je bila v preteklosti starostna omejitev za odhod v tujino, zato so najboljši igralci dolgo časa ostali v klubih. S tem so imeli kakovost in kontinuiteto. Danes proračuni klubov bazirajo na prodaji najboljših igralcev. To je največji problem, s katerim se soočamo.

Crvena zvezda išče trenerje v tujini, a je ponudbe zavrnilo nekaj znanih imen. Zakaj?

Na razpolago imamo proračun in s tem denar, ki ga lahko ponudimo tujemu strokovnjaku. Spoštujemo strokovnost vsakega, vendar trenerja nismo pripravljeni preplačati. Odločili smo se, da je v tem trenutku najboljša rešitev za klub Boško Djurovski (brat trenerja lendavske Nafte Milka Djurovskega, op.p), zato smo mu po osvojitvi dvojne krone dali popolno podporo. Izkazal se je s profesionalnim pristopom, strokovnostjo in vodenjem moštva.

Rivalstvo Crvene zveze in Partizana je veliko. Strasti so vsako leto hujše, vendar ne le v nogometu, ampak tudi v košarki, kjer so bile izredno burne tekme državnega prvenstva.

Rivalstvo je povsem normalna stvar. To ni le primer pri nas, ampak v vseh državah z nogometno in košarkarsko tradicijo. Rivalstvo vzpodbuja tekmovalni duh, saj brez močnega Partizana tudi ni močne Crvene zvezde. Ne smemo pozabiti, da je navijanje in ljubezen do kluba eno, nasilje na tribunah pa povsem druga stvar. Nasilje v vseh oblikah morajo preprečiti ustrezni organi. Jaz lahko le apeliram na navijače, da športno navijajo za svoj klub in jim sporočim, da izzivanje incidentov le škodi vsakemu klubu.

Kam gre svetovni nogomet? Ali izgublja čar romantike zaradi vse večjega vpliva globalizacije in denarja?

Nogomet ne more biti izoliran od ostalega sveta, ampak je tesno povezan z dogajanjem v vseh porah življenja. Zato se tudi v nogometu odražajo trendi modernega sveta. Strinjam se, da se izgublja stari čar nogometa in da so se spremenili motivi, zaradi katerih se otroci ukvarjajo z njim. To ni dobro in lahko izzove velike frustracije. Ne moremo si zatiskati oči pred spremembami, ki so dobre, vendar ne smemo izpred oči izgubiti bistva ukvarjanja z nogometom in športom nasploh.