Na zatožno klop je zaradi poskusa umora takratne življenjske družice, skoraj trideset let mlajše Magde Albreht, sedel šele več kot tri leta po tragičnem dogodku v stanovanjski hiši na Polici 90 v bližini Grosupljega.
Pod močnim vplivom alkohola
Tožilstvo Albrehtu očita, da je 11. marca 2004 popoldne s štirimi streli iz devetmilimetrske pištole znamke beretta iz neposredne bližine ustrelil svojo ženo, s katero se je na njeno željo kasneje razvezal. Dvakrat jo je zadel v telo, v prsni koš in v predel trebuha, dobila pa je tudi druge hude poškodbe. Obtoženi, ki je bil tisti dan močno vinjen, si je nato pištolo nastavil pod brado in ustrelil, Magda je zmogla še toliko moči, da je po telefonu poklicala na pomoč soseda, ta pa reševalce.
Streljanje, ki bi bilo lahko usodno za oba, sta nekdanja partnerja preživela, Janez Albreht, ki je bil nekdaj tudi vratar v slovenski hokejski reprezentanci, pa se je moral včeraj na sodišču soočiti z obtožnico zaradi poskusa umora in nedovoljenega posedovanja orožja. Pojasnil je, da se dogodka sploh ne spomni, kasneje pa je bil mesec dni in pol v komi. »Šele kakšna dva meseca zatem, ko sem se zdravil v rehabilitacijskem centru, sem dojel, kaj sem naredil. Bilo mi je zelo žal in mi je še danes.«
Z ženo sta se menda dobro razumela in tudi kregala se nista, saj sta bila oba, »če je bilo že kaj narobe, raje tiho«. Poznala sta se skoraj 15 let, pod isto streho sta jih preživela več kot pet. Po Albrehtovih besedah je bila edina težava alkohol, saj je pil »zelo veliko«, še posebno zadnje mesece pred streljanjem. K temu ga je spodbujalo tudi dejstvo, da se je v tistem času upokojil in da sta se iz središča Ljubljane preselila na vas, kjer ni imel kaj početi. Z Magdo sta obdržala stike tudi po streljanju, večkrat ga je obiskala v zdravilišču in kasneje v domu starejših občanov, »zamere do mene pa ni kazala«. Zaradi poškodb je obtoženi nekdanji ženi izplačal tudi odškodnino v višini devetih milijonov tolarjev.
Ne ve, zakaj je streljal
Janez Albreht sodnemu senatu ni znal pojasniti, zakaj je streljal na Magdo, odgovora na to vprašanje pa ne pozna niti nekdanja soproga, ki je prav tako pričala včeraj. Povedala je, da je njen nekdanji mož veliko pil le v obdobju pred dogodkom in da sta se že dogovorila, da bo šel na zdravljenje. V tistem obdobju ga je razjedala tudi ljubosumnost, čeprav ni vedela, zakaj. Prišlo je celo tako daleč, da sta se pogovarjala o ločitvi, vendar sta nato vseeno ostala skupaj.
»Ko sem tistega dne prišla domov, je bil že pijan, zato sem ga poslala spat in nama pripravila kosilo. Že pred tem sem na sedežni garnituri zagledala pištolo, ki jo je drugače hranil v omari za čevlje, ko je prišel pojest, pa mi je sedeč za mizo v kuhinji rekel, da bi rad malo streljal,« je spomine na tragični dan obujala Magda Albreht, ki so jo ob tem večkrat zalile solze. »Odvrnila sem mu, naj pač strelja, če si želi, ko me je vprašal, kam, pa sem mu dejala, da vame prav gotovo ne, ampak naj stopi na balkon.« Obtoženi je nato s pištolo, ki jo je podedoval po starem očetu, kljub temu štirikrat ustrelil proti njej in zatem nameril še vase, a sta s precejšnjo mero sreče njegov izbruh oba preživela.
Ker bi lahko med zaslišanjem nekdanjih zakoncev prišle na dan intimne podrobnosti iz skupnega življenja, je sodišče del včerajšnjih zaslišanj opravilo za zaprtimi vrati. Poleg njiju je na prostor za priče stopil izvedenec medicinske stroke, ki bo moral do oktobra, ko se bo sojenje nadaljevalo, strokovno mnenje dopolniti z nekaterimi podrobnostmi o poškodbah Magde Albreht, sodni senat pa bo takrat zaradi razjasnitve nekaterih okoliščin zaslišal še dve priči.
