Do Godoviča je dobro letelo, nato pa sem izgubil priključek - nisem ravno najhitrejši pri spustih, verjetno tudi zaradi bicikla, ki se nekoliko čudno obnaša v ovinkih. Potem pa na Kladje! Sem se vlekel, kar ni šlo. Na vrhu sem si vzel edini premor, za 'tankanje', potem pa špon do Ljubljane. S svojim gorskim kolesom sem potreboval štiri ure in osem minut," je svojo prvo maratonsko preizkušnjo na legendarnem maratonu Franja opisal eden izmed udeležencev na razvpitem slovenskem kolesarskem forumu.

Minuli vikend je namreč športna prireditev, ki poteka dva dni (prvi dan sta se odvijala družinsko-šolski maraton za vsakogar, dolg 28 km, in preizkušnja za otroke od treh do sedmih let, dolga 1500 m, drugi dan pa še maraton, dolg 156 km, in mali maraton, dolg 97 km), ponovno na kup zbobnala navdušence obračanja pedal, izmed katerih je moč najti tudi nekaj takšnih, ki se spomnijo prve Franje iz leta 1982. Takrat se je na pot podalo približno 700 kolesarjev, ki so s traso povečini opravili na običajnih, netekmovalnih kolesih. Na zadnji izvedbi tega tradicionalnega kolesarskega festivala naj bi se na štartu znašlo več kot 2000 udeležencev. Mnogi so se nanj začeli resno pripravljati že nekaj mesecev prej, na trasi pa je tudi danes moč zaslediti najrazličnejša kolesa. "Se splača lotiti Franje s treking kolesom? Nisem še bil, imam pa veliko željo, da bi šel. Če ne drugega, poizkusit," je na zgoraj omenjenem forumu pred letošnjim maratonom spraševal nek rekreativec. In nemudoma dobil odgovore. "Ne vem, če se splača. Ampak na Franji vidiš vse živo! Tudi tako stare specijalke, da imajo gonilke na 'kajlo', ne 'firkant'. Pa bicikle iz Špara, Obija... Za par cankarjev, tako da kar pogumno!" je prvi pohitel z odgovorom, sledil mu je drugi, ki je lahko marsikateremu začetniku v uteho: "Vidiš tudi modela, ki ti gre na pot s 'holandcem'. V košari s seboj vozi velik radio, obute pa ima 'jesus patike'. Mmmmm, to je Franja!"

Toda vse ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, kar je dokazal naslednji komentar: "Tega tipa sem videl, ko sem bil prvič na Franji. Je bil super, ker je ves čas skrbel za prešerno vzdušje. Sam sem sedel na treking 'full-suspension' kolesu. Ja, tudi s takim je moč narediti več kot 200 kilometrov. Ampak na cilj sva prišla pa skupaj, le, da je on izgledal pol manj crknjeno..."

Takšne in drugačne prigode so torej povsem običajne na maratonu Franja, ki se je seveda skozi čas spreminjal. Tako sta bila, denimo, do leta 2002 vselej štart in cilj v Tacnu pred Srednjo policijsko šolo, nato pa sta se naslednje leto preselila v BTC v Ljubljani. Nadaljnji zagon je prireditev dobila leta 2005, ko je maraton potekal v okviru Festivala kolesarstva, nato so prireditelji poleg običajne preizkušnje dodali na spored še mali maraton, vključili v rekreativno-tekmovalni dogodek še gorske kolesarje, družinsko-šolski maraton za vsakogar ter preizkušnjo za otroke.

Četudi na kolo sedete bolj poredko, sedaj nimate več izgovora, zakaj se tudi sami naslednje leto ne bi pridružili množici, ki se bo veselo potila na Franji.