Ker gre motor dejansko le v levi zavoj na ovalu, v katerem se vozi v nasprotni smeri urinega kazalca, in ker so motorji, ki pospešijo hitreje od dirkalnikov formule 1, za nameček še brez zavor, ni čudno, da je zanimanja za spidvej iz dneva v dan več.

Žagarjeva zgodba o uspehu je bila začrtana že v njegovem otroštvu. Dirkal je že njegov oče Franc, zato ne čudi, da je Matej Žagar prvič sedel na motor že pri šestih letih. Seveda ni manjkalo padcev, a s petnajstimi je bil tako daleč, da je začel resno trenirati, saj se je oče končno strinjal, da je lahko preizkusil spidvejsko specialko. Za Mateja Žagarja je bil že od vsega začetka značilen občutek za motor, saj je z akrobatskimi vložki navduševal že na svojih prvih dirkah. Sprva je kazalo, da gre za mladega važiča, ki pa je hitro dokazal, da njegove vožnje in uspehi niso iz trte zviti. Uspehi so se kar vrstili, zato so ga hitro pričeli snubiti tudi v tujini, kamor pa se je odpravil šele po končani maturi, saj se je predobro zavedal, da bo moral živeti tudi po končani spidvejski karieri. Tudi na Otoku, kjer je našel svojega prvega profesionalnega delodajalca, se je znašel in hitro privadil na utrujajoče življenje spidvejskega profesionalca. Kot pravi sam, uspehov ne bi bilo brez njegove družine, ki se je hitro izkazala za odličen stroj v ozadju. Sestra Katarina mu tako ureja letalske karte in hotelske sobe, mama skrbi za umazan del posla, saj perila in čiščenja opreme kar ne zmanjka, oče Franci pa se je izkazal kot izvrsten mehanik. Doma v delavnici tako nikoli ne zmanjka dela, saj ima Matej Žagar trenutno kar osem motorjev in petnajst agregatov, ki morajo nenehno delovati, kot se spodobi.

Kako naporen je njegov dirkaški ritem, priča pogled na Žagarjev delovni teden. Če ga v soboto čaka dirka serije grand prix, v kateri se je lani izkazal kot sedmi najboljši spidvejist na svetu, ponavadi prileti na prizorišče iz Anglije, kjer je še v sredo ali četrtek dirkal za svoj klub. Njegova ekipa je medtem že pripotovala na prizorišče iz Slovenije s pripravljenimi motorji za dirko. V petek ga čaka trening pred dirkami za veliko nagrado. Po sobotni večerni dirki se nato včasih že brez pravega počitka odpravi na letališče, od koder leti na Poljsko, kjer so nedelje termini za klubske obračune v eni najmočnejših evropskih lig. Nič nenavadnega ni, če je že v ponedeljek ponovno na Otoku in nabira točke za tamkajšnji klub. Brez počitka sledi let na Švedsko, kjer so torki dnevi za spopade najboljših klubov v elitni ligi. Da potem od srede do petka naniza še kaki dve dirki v Angliji, ne preseneča več nikogar. Konec tedna seveda ni namenjen počitku, kot pri večini običajnih smrtnikov. V terminih, ko ni dirk za VN, se ponavadi najde še kakšna dirka v Sloveniji, ali pa Angleži nadomeščajo dirke, ki jih je prekinilo na Otoku povsem običajno deževje. Poseben napor za telo niso samo dirke (na leto jih odpelje do 100), pač pa tudi sedenje v letalih. Letno Matej Žagar nabere do 230 poletov.

Počitka pa ni niti od novembra do marca, ko se ne dirka. V tem času ga čakajo sponzorske obveznosti, podpisovanje pogodb za naslednjo sezono in seveda ponovno pripravljanje motorjev za nove preizkušnje. Kljub temu pa Žagarju dirkanje predstavlja takšen užitek in zabavo, da tega ne bi zamenjal za nič na svetu. Temu primerno imajo seveda težave doma, kjer kljub veliki hiši počasi več nimajo prostora za vse Matejeve lovorike in pokale. In kot pravi, bi rad dirkal vsaj do 35. leta, če mu bo le zdravje dopuščalo.