Kandidati na nedavnih francoskih in prihajajočih ameriških predsedniških volitvah so namreč ugotovili, da je splet zelo priročen tudi za politično mobilizacijo tistih, ki so se naveličali množičnega komuniciranja v predvolilnem obdobju in si zaželeli bolj osebnega stika. Kandidati so se hitro odzvali z množično uporabo spletnih dnevnikov, ustvarjanjem profilov na straneh spletnih skupnosti in tako ponudili volilcem tisto, kar so želeli. Osebni stik s političnimi idoli.

Dandanes lahko vsak postane prijatelj Hillary Clinton. Ali pa Rudyja Giulianija. Ustvarite si uporabniško ime na spletnem mestu MySpace in si demokratsko senatorko dodate med prijatelje v svoji mreži. Segolene Royal in Nicholasa Sarkozyja ste lahko v predvolilnem obdobju srečali osebno, čeprav niste bili v Parizu. Spletno mesto Second life je poskrbelo, da so politični kandidati svoje ideje lahko širili tudi po spletu in hkrati ohranili zelo oseben pristop do volilcev. Videoposnetki, pogovori v živo, spletne klepetalnice... Američani in Francozi so začeli uporabljati vse mogoče komunikacijske kanale, prek katerih se poskušajo približati volilcem.

Ljudje se na spletne napore kandidatov odzivajo z vedno večjim obiskom. Tako se lahko predvsem demokratski kandidati na ameriških tleh pohvalijo z visokim obiskom spletnih mest, medtem ko se bodo morali republikanci zanašati na tradicionalne medije, saj so razlike v obiskanosti ogromne. "Vse izhaja iz volilne baze. Volilci, ki podpirajo demokrate, so večinoma bolj izobraženi in v večji meri uporabljajo splet kot volilci, ki podpirajo republikance. Trend, ki ga vidimo danes, izhaja še iz leta 2004, ko se je v času volilne kampanje začel pohod na splet. Že leta 2004 je Howard Dean prek spleta zbral za tiste čase ogromno vsoto denarja. Danes se je z uporabo spletnih mest, kot so MySpace, Facebook in podobna, podpora prek spleta še razširila," pojasnjuje dipl. uni. pol. Barbara Kvas, urednica portala E-demokracija.si.

Čeprav tudi v Sloveniji uporaba spleta iz leta v leto narašča, pa se na političnem spletu le počasi in s težavo približujemo svetovnim trendom političnega komuniciranja. Do volitev je manj kot eno leto, od kandidatov pa se je na splet podal samo Lojze Peterle. "Slovenski politiki se le težko odrečejo dominantni vlogi, ki bi jo na spletu morali predati v roke uporabnikom, in zato le redko posegajo po spletnih metodah političnega komuniciranja," pojasnjuje komunikologinja Duška Mervar iz podjetja Renderspace.

Večino spletnih mest slovenske politike tako še vedno sestavljajo izjave za javnost in skope informacije, zelo malo pa je dvosmerne komunikacije. "Dvosmerna komunikacija je v politiki izredno pomembna. Elektronska demokracija s pomočjo informacijske komunikacije omogoča nenehen stik med volilci in izvoljenimi. Do pojava teh tehnologij so ljudje lahko izrazili svoja mnenja le periodično, torej na volitvah. Dvosmerna komunikacija torej omogoča dialog med politikom in ljudmi - ti izrazijo želje, ideje, interese, politiki pa nato o tem debatirajo in ljudem sporočajo, ali je te želje, ideje, interese mogoče izvesti," trdi Kvasova.

Vseeno se stvari obračajo na bolje. Ne nazadnje bo na prvem mednarodnem kongresu blogerjev v Sloveniji z imenom Blogres kot častni govornik nastopil tudi dr. Žiga Turk, za zdaj edini ministrski bloger v katerikoli slovenski vladi. "Ne domišljam si, da sem 'ključen človek', sem pa, hočeš nočeš, postal javna oseba, minister, politik. Politika pomeni ukvarjanje z javnimi zadevami, pomeni, da je treba javnost nagovarjati in jo tudi poslušati. Takšno dvostransko komunikacijo omogoča blog," piše Turk v uvodnem zapisu. Ga bodo slišali tudi drugi?