Slovenska različica Popovičevega Hrošča je v Novem Sadu naletela na dobre ocene, največ pohval je bil deležen prevod Alje Predan, ki je tipični beograjski govor jezikovno uspešno presadeila v slovenski urbani prostor, ter delež igralcev. Novosadski Dnevnik je tako zapisal, da je bila to "vznemirljiva, precizna, partnerska igra" vseh protagonistov, Ive Krajnc, Aljoše Ternovška, Lotosa Vincenca Šparovca in Gašperja Tiča. Na festivalu je bil opazen še en slovenski prispevek, namreč režija Nicka Upperja alias Nika Goršiča črnogorsko-slovenske gledališke koprodukcije Odpad (Otpad) Ljubomira Djurkoviča v izvedbi Črnogorskega narodnega gledališča (CNP) iz Podgorice. Predstave za 47. Pozorje je izmed uprizoritev v sezoni 2001/2002, narejenih po tekstih domačih avtorjev, izbral Boško Milin. Za zaključek Sterijinega pozorja se je v soboto predstavil beograjski Zvezdara teatar s predstavo Doktor Shuster Dušana Kovačeviča v avtorjevi režiji. Sterijino pozorje nosi ime po komediogradu in utemeljitelju srbskega gledališča Jovanu Steriji Popoviču (1806-1856). Za Sterijino pozorje so vezani največji uspehi slovenskih gledališč, ki so tam v letih pred razpadom SFRJ za režijske, igralske in druge dosežke prejeli nemalo nagrad.