Oglejmo si najprej graf, ki kaže izposojo "najbolj branih" knjig od začetka letošnjega leta do danes. Tu prva tri mesta zasedajo Shakespearova tragedija Romeo in Julija, roman Dostojevskega Zločin in kazen in izbor novel Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača. Na prvi pogled se zdi, da Slovenci najraje beremo domače in tuje klasike, kot so Dostojevski, Kosmač, Pregelj in Shakespeare. Da pa kljub temu nimamo tako izbranega okusa, kaže podatek, da so omenjena dela tudi na seznamu za letošnje maturitetno branje. Z drugimi besedami, Dostojevski, Kosmač, Pregelj in Shakespeare niso pisci, katerih dela bi Slovenci "radi" brali, temveč tisti, katerih dela nekateri tako rekoč "morajo" brati tako kot priročnik za bodoče voznike Varna vožnja, ki na grafu zaseda šesto mesto.

Nekoliko bolj prepričljiv se zdi podatek, da so med desetimi "najbolj branimi" knjigami kar tri uspešnice ameriškega avtorja Dana Browna, in sicer Da Vincijeva šifra, Angeli in demoni ter Digitalna trdnjava. Toda, ali to že pomeni, da Brownove romane s tem, ko jih kupimo oziroma si jih izposodimo, tudi preberemo?

Pri grafu, ki kaže najbolj izposojane slovenske knjige v letošnjem letu, se zgodba delno ponovi. Prva tri mesta poleg že omenjenega izbora slovenskih novel zasedata drama Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi in kratka zgodba Prežihovega Voranca Solzice; medtem ko je prva na seznamu za maturitetno branje, je druga predvidena za domače branje za osnovnošolce zadnje triade. Slovenska vzporednica delom Dana Browna bi pogojno lahko bil roman Bogdana Novaka Pasja grofica, zanimivo pa je, da so med desetimi knjigami kar štiri, ki sodijo na področje otroške in mladinske literature: Muca Copatarica Ele Peroci, Drejček in trije Marsovčki Vida Pečjaka, Zvezdica Zaspanka Franeta Milčinskega in Bratovščina Sinjega Galeba Toneta Seliškarja.

Da si Slovenci pogosto izposojamo prav tovrstno literaturo, kaže ne nazadnje tudi graf z imeni sodobnih slovenskih avtorjev z največjo knjižnično izposojo, med katerimi je kar polovica (tudi) otroških ali mladinskih pisateljev. Toda spet, ali to pomeni, da imamo takšno literaturo tako zelo "radi"? Mar ni verjetneje, da si jo izposojamo in je ne kupujemo zato, ker je za otroke in mladostnike kot taka uporabna le razmeroma kratek čas?

Statistike, ki jih ponuja COBISS, so morda res primerne za izbiranje tistih slovenskih avtorjev, ki so upravičeni do tako imenovanega knjižničnega nadomestila, toda o splošnih bralnih navadah Slovencev ne povedo dosti. Razen seveda, če ne sodi v bralne navade tudi to, kar hočeš nočeš "moramo" brati.