Kot poudarjajo hrvaški mediji, naj bi bili ponudbi finske Patrie in avstrijskega Steyra zelo kvalitetni in optimistični, kar bo hrvaška vlada preučila v roku dveh mesecev. Finsko in avstrijsko podjetje naj bi na hrvaško vlado že predložila dokumentacijo v papirnati in digitalni obliki, in sicer v hrvaškem in angleškem jeziku.

Zanimivo, da sta se podjetji odločili, da poleg tehničnih podatkov oklepnikov ponudita še sodelovanje oziroma prenos nekaterih del na hrvaško podjetje Đuro Đaković. Hrvaški mediji trdijo, da sta podjetji v svojih ponudbah ponudili veliko več stvari kot same oklepniki, kar dokazuje, da si želita na vsak način izboriti prostor v hrvaškem gospodarstvu.

Kot kaže, je hrvaškim kolegom uspelo nekaj, o čemer je lansko leto slovensko obrambno ministrstvo samo sanjalo. Znano je, da so se pri nas pogajanja o nakupu vojaških vozil končala po številnih razpravah, ki so se močno razvnele po odločitvi obrambnega ministrstva, da za proizvodnjo izbere finsko Patrio, namesto slovenskega krpana, ki ga proizvaja ravenska Sistemska tehnika, kar je tudi konec lanskega poletja pred sedežem obrambnega ministrstva privedlo do demonstracij zaposlenih v raveneskem podjetju.

Kot je znano, je konec junija koroško podjetje Sistemska tehnika, ki je bilo poraženo na izboru za nakup 136 oklepnikov 8x8 za potrebe Slovenske vojske, na ljubljansko okrožno sodišče tudi vložilo tožbo. Kot je takrat povedal odvetnik Sistemske tehnike Stojan Zdolšek, so od obrambnega ministrstva zahtevali razveljavitev odločitve o izbiri finskih oklepnikov patria in nakup oklepnikov, ki bi jih izdelovali na Koroškem.

Finska Patria naj bi takrat ponudbo za oklepnike poslala tudi Hrvatom, vendar je bila ta kar za 43 odstotkov ugodnejša od ponudbe, ki jo je prejela Slovenija. Finci so Hrvatom za 200 milijonov evrov ponudili 126 vozil, medtem ko je slovenska ponudba vsebovala 136 oklepnikov za 300 milijonov evrov. Slovenija sicer na leto za obrambo nameni približno 40 odstotkov manj denarja kot Hrvaška.

Hrvaška politika se sicer zaveda, da se lahko posel tudi zavleče do leta 2010. Kot razlog za zamudo pa navaja primere iz ostalih evropskih držav, še posebej iz Slovenije.