Petindvajsetletni Sani (26 let bo dopolnil čez štiri dni) je pred dobrim tednom dni s Panathinaikosom po fantastični sezoni postal evropski prvak, njegov 46-letni oče Memi pa je letos Helios iz Domžal zaenkrat ustoličil na mestu najboljšega slovenskega moštva, saj je z njim osvojil slovenski pokal Spar, v ligi NLB pa so bili kot osmi Domžalčani najuspešnejše slovensko moštvo. Oče in sin sta se nazadnje srečala ravno v Atenah na sklepnem turnirju četverice evrolige, sicer pa se vsakodnevno slišita tudi po telefonu.

Ali so uspehi Heliosa in pokalna lovorika vrhunec kariere Memija Bečiroviča ali imate večje ambicije?

Memi: Zelo sem zadovoljen, da smo dosegli in tudi že presegli zastavljene cilje. Na moji trenerski poti pa je to vendarle vmesna postaja, saj bi rad vodil evroligaško ekipo in se z njo uvrstil na zaključni turnir. Nekateri trenerji imajo srečo in se jim želje izpolnijo, drugim pač ne. Sreča je v našem poslu kar pomemben dejavnik.

Sani, sami ste bili udeleženec zaključnega turnirja že dvakrat in ga pred kratkim s Panathinaikosom tudi osvojili. Sledilo je vabilo v reprezentanco Evrope za prijateljsko tekmo z Grki, klicali so vas tudi iz Denverja, ki vas je pred leti izbral na naboru lige NBA...

Sani: Tako priznanje mi pomeni ogromno. Gre za eno izmed stvari, ki si jih želi vsak košarkar, naj bo to naziv najkoristnejšega igralca evrolige, uvrstitev v prvo peterko, ali pa selekcijo Evrope. To godi vsakomur in tudi sam sem bil nad pozivom navdušen ter ga sprejel brez oklevanja. Na roko mi gre tudi to, da bo tekma v Atenah, saj bom v Grčiji po sezoni še nekaj dni ostal na dopustu. Kar se tiče nadaljevanja kariere, pa je tako, da imam pogodbo s Panathinaikosom še za naslednjo sezono in prav nič me ne mika, da bi odšel kam drugam. Moje misli so usmerjene k zaključku sezone in temu, da se bom poleti poskušal čim bolje pripraviti za naslednjo. Denver? Tudi oni so se v tej sezoni že oglasili, a od njih kakšne realne ponudbe ne pričakujem.

Kako ste videli zaključni turnir v Grčiji?

Memi: Zahvala gre vodstvu Heliosa, ki mi je dovolilo odhod v Atene, kjer sem resnično užival te štiri dni, ko se je za košarko dihalo 24 ur na dan. V ospredju niso bile samo tekme, pač pa tudi druženje s trenerji in menedžerji iz cele Evrope oziroma tistimi, ki nekaj veljajo v košarki.

Sani: Noro! Občutek, ko postaneš evropski prvak in si izpolnil ene izmed otroških sanj, je enkraten! Odkar vem zase, sem upal, da bom nekoč dvignil v zrak pokal za naslov evropskega prvaka. Enkrat sem že bil blizu in izgubil v finalu, zdaj pa mi je končno uspelo. Tudi vzdušja v dvorani se ne da kar tako opisati. Če bi že moral povleči primerjavo, bi vse skupaj lahko opisal kot nekaj podobnega, kar je bilo na evropskem prvenstvu leta 2005 na tekmi v dvorani Pionir proti Grčiji, ko smo na koncu z reprezentanco Slovenije prav tako zmagali.

Sta naslov proslavila tudi skupaj?

Memi: Na pravo proslavo šele čakam, saj je bil Sani po tekmi vidno utrujen, medtem ko sem moral sam že naslednje jutro odpotovati domov. Ko bova končala z obveznostmi, si bomo doma privoščili piknik.

Sani: Časa za skupno proslavo žal še ni bilo. Smo pa naslov proslavili s soigralci, s katerimi smo imeli v sredo zaključno proslavo, tradicionalno grško, in bilo je zares noro.

Sta verjela, da se lahko Sani po vseh poškodbah in operacijah vrne na igrišče v šampionskem slogu?

Memi: Vsekakor, saj je Sani rojen zmagovalec in zelo trmast človek. Po horoskopu je bik, zato vedno rine naprej. Priznam, da so bili krizni trenutki. Večkrat je bil v dvomih, ali bo lahko igral na takšni ravni, a sem mu vedno dejal, da mora vztrajati. Vsem mladim športnikom svetujem, naj ne mečejo puške v koruzo prezgodaj.

Sani: Če v to ne bi trdno verjel, mi zagotovo nikoli ne bi uspelo. Od prvega dne, ko sem prestal operacijo kolena, sem bil trdno prepričan in odločen, da bom nekega dne znova zaigral na zaključnem turnirju četverice evrolige.

Kako oče spremlja sinovo in sin očetovo kariero?

Memi: Ko je bil še mlajši, sem jo spremljal pozorno, zdaj pa bolj postransko, čeprav se slišiva vsak dan. Ob strani sem mu stal predvsem v času poškodbe, ki je neposredno povzročila tudi manjši zamik v moji karieri. Danes je k sreči preskrbljen, zato me ne potrebuje več toliko.

Sani: Približno tako kot on mojo. Morda sem v zadnjih letih v vse skupaj vključen še malo bolj, saj sem imel to srečo, da sem imel v karieri celo vrsto vrhunskih trenerjev, zato mu skušam včasih razložiti, kako oni reagirajo v določenih položajih in upam, da mu to pri njegovem delu vsaj malce pomaga.

Kako komentirate Olimpijino krizo in težave slovenske košarke nasploh?

Memi: Žal mi je, da se je vse to dogajalo. Še najmanj so krivi ljudje, ki so zdaj prevzeli vajeti v svoje roke. Vsa čast jim, da so si sploh upali priti v tako težkih trenutkih. Opažam, da jih veliko kritizirajo, jaz pa bi jih rad pohvalil, saj so resnično pogumni in jim ni vseeno za ta klub. Moti me, da se nikoli ne omenja ljudi, ki so Olimpijo spravili v današnji položaj. Mislim, da bi bilo prav, če bi enkrat naredili revizijo in spregovorili o tistih, ki so najbolj odgovorni za takšno stanje.

Sani: Seveda je težko spremljati vse skupaj, takole z razdalje morda še težje. Vsi smo namreč otroci slovenske košarke in zagotovo nas boli, ko spremljamo, kaj se dogaja. Res je čudno, da se v državi ne najde dovolj financ za sestavo močne Olimpije, ki bi spet nekaj pomenila v Evropi, in tudi nekaj ostalih klubov. Občutek imam, da šport vsi vedno bolj jemljejo le še kot rekreacijo, v vrhunskem športu pa še kako velja rek 'malo denarja, malo muzike'. A to se ne dogaja le pri nas, tudi v Italiji je podobno. Ljudje z minimalnimi vložki pričakujejo čudeže, toda dolgoročno na tak način ni mogoče delovati. Dobri igralci in posledično ekipe niso poceni, pa tu ne mislim, da je potrebno iti v ekstreme in imeti proračune v višini našega ali pa takšnega, kot ga ima na primer CSKA iz Moskve. Za dobre rezultate je dovolj tudi precej nižji proračun.

Memi Bečirovič na klopi Uniona Olimpije?

Memi: Vsekakor, a v normalnih razmerah. Zelo pomembno je, da je klub kolikor toliko stabilen. Olimpija nikoli ni bila neka sredina, ki je redno plačevala, bila pa je valilnica talentov oziroma odskočna deska za igralce in trenerje naprej v Evropo.

Sani: Povedano čisto iskreno, si to brez težav predstavljam. Mislim namreč, da si je to krvavo zaslužil in že nekajkrat potrdil, konec koncev pa to potrjuje tudi v tej sezoni, ko je z Domžalčani opravil fenomenalen posel. Že pred tem je dokazoval, da gre za izjemnega strokovnjaka in, pa tega ne govorim zato, ker je moj oče, menim, da je v Sloveniji praktično edini, ki bi lahko dvignil Olimpijo na precej višjo raven. Toda s tem nikakor ne mislim zmanjševati vrednosti ostalih trenerjev.

Kaj pa selektor slovenske reprezentance?

Memi: Največja želja vsakega trenerja v Sloveniji je postati selektor reprezentance in moštvo voditi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Kdor pravi drugače, laže.

Sani: Na to vprašanje je že težje odgovoriti. Hitro bi se namreč našli takšni, ki bi dejali, da oče in sin ne moreta delovati v isti reprezentanci, pa čeprav ne bi bila ne prva ne zadnja, ki bi to udejanila. Toda zaenkrat imamo selektorja in v tej smeri nisem niti malo razmišljal.

Ali Helios prevzema primat v slovenski košarki za dalj časa?

Memi: Malce čudno bom odgovoril. Lepo je sicer slišati, da v Domžalah uresničujemo zastavljene cilje, a to za slovensko košarko ni ravno najboljše, mar ne? Dobro, če bi Helios igral v evroligi, potem ne bi bilo nič narobe, a v tem trenutku nam je močna Olimpija še kako pomembna, navsezadnje se prek nje lahko primerjamo z Evropo. Mislim, da je naš klub na dobri poti in da bo v naslednjih letih v Sloveniji med najboljšimi, ne morem pa zatrditi, ali se bo znašel na samem vrhu.

Sani: Mislim, da to vseeno ni mogoče in, ne glede na vse, tudi ne sme biti. Olimpija je v Evropi namreč znan produkt, ki se trži že mnogo let in tako bi moralo tudi ostati. Ne najdem besede, škoda in katastrofa sta premili, s katero bi opisal, kaj bi za slovensko košarko pomenil propad Olimpije, zato res srčno upam, da se bo stanje končno normaliziralo in bo Olimpija še naprej vlečni konj slovenske košarke in njen največji klub.

Kaj se obeta na evropskem prvenstvu v Španiji? Bo Sani igral in kako zajeziti vse odpovedi igralcev?

Memi: Odpovedi so stalnica v tekmovalnem obdobju igralcev in jih je treba vzeti z rezervo. Mnogi ne vedo, a nekateri košarkarji morajo že zjutraj vzeti kakšno tableto, če sploh želijo normalno na trening. Sani recimo jemlje tablete za obnovo hrustanca in igra z bolečinami, kako močnimi, pa ve samo on. Podobno je s Smodišem, ki ima težave s hrbtom. Sin mi nenehno sporoča, da se ne more odločiti, ali bi letos igral za reprezentanco ali ne, saj ga po eni strani 'klapa' neizmerno privlači, po drugi pa se zaveda, da je njegova kariera zaradi pretekle poškodbe časovno omejena. Verjamem pa, da bo kljub kakšni odpovedi ogrodje ekipe sestavljeno in da bo reprezentanca v Španiji uspešno igrala.

Sani: Glede mojega nastopa - vse skupaj je le stvar dogovora. Že pred časom sem izrazil željo, da bi se rad na naslednjo sezono bolje pripravil, saj konec koncev pred seboj tudi nimam več tako dolge kariere. Ljudje, ki skrbijo za moje zdravstveno stanje, so mi dejali, da potrebujem malce več počitka in pošten 'remont', saj kolena niso v najboljšem stanju. Tako kot pred leti po operaciji so mi zato svetovali individualni program, s katerim bi jih spravil v boljše stanje. Sam sem sicer vedno bil in vedno bom pripravljen igrati za reprezentanco, a tokrat pač le v primeru, če bom svoj individualni program lahko uskladil z reprezentančnim. Glede odpovedi pa ni česa komentirati. Tega je bilo že v preteklosti ogromno in sam vse skupaj popolnoma razumem, nikogar ne morem obsojati ali povedati kaj slabega.