Manj nadur kot leto prej so lani opravili le v izobraževanju, rudarstvu in ribištvu. Najpomembnejši razlog za nadurno delo so bila po pojasnilih delodajalcev izredna, dodatna ali začasna dela oziroma naročila. Sledijo jim bolniške in druge daljše odsotnosti delavcev, sezonski značaj dela, narava dela (dežurstva, delo ob sobotah in nedeljah...), pomanjkanje delavcev določenih poklicev in premajhen obseg dela za polno zaposlitev delavca.

IZHOD V SILI

Boris Mazalin, predsednik Konfederacije sindikatov KS 90, meni, da je veliko število nadur v Sloveniji neplačanih. "Nadure sploh niso povsod evidentirane. Tako na primer veliko podjetij priprave na delo ne šteje v delovni čas in plačujejo samo efektivno delo. Pri tem je treba opozoriti tudi na posledice za zdravje. Če je plača v podjetju slaba, potem so delavci še bolj pripravljeni opravljati nadure, saj jim to pomeni pomembno postavko pri dohodku. Potreba po nadurah očitno obstaja, zato menim, da so v njih skrite velike priložnosti za zaposlovanje nove delovne sile," pravi Mazalin.

Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti, pa razlaga: "Če ne dobimo na trgu ustrezne delovne sile, si moramo pač pomagati z nadurami. To je dražje kot novo zaposlovanje, vendar druge možnosti nimamo. V Sloveniji je problem struktura brezposelnosti; imamo 80.000 brezposelnih, ki pa niso koristni za delodajalce. Zato moramo trg dela bolj odpreti. Če neki SCT pravi, da so zaposlili 600 delavcev iz BiH in da so postopki trajali 4 mesece, je to nevzdržno."

V pogajanjih o prenovi zakona o delovnih razmerjih vlada predlaga, da bi lahko delavec podal pisno soglasje za nadurno delo prek letne časovne omejitev 180 ur, vendar za skupaj največ 240 nadur na leto. Sindikati po drugi strani menijo, da bi bilo pisno soglasje potrebno že pri več kot 120 ali 130 nadurah na leto. Po sedaj veljavnem zakonu o delovnih razmerjih delavec v obdobju največ šestih mesecev ne sme v povprečju delati več kot 10 ur na dan. Prav tako ne sme v istem časovnem obdobju opraviti več kot osem nadur na teden, 20 nadur na mesec, letni fond pa ne sme preseči 180 nadur.

V EU VEČINA NADUR NEPLAČANIH

Po podatkih Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer nadure opravlja 18 odstotkov moških in 13 odstotkov žensk v EU, zaposlenih za nedoločen čas. V nekaterih državah, raziskava izpostavlja Avstrijo, Belgijo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko in Veliko Britanijo, naj bi plačilo za nadure prejemala le tretjina žensk in polovica moških, ki nadure opravljajo in so zaposleni za nedoločen čas. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ocenjuje, da sodi v vrh držav EU po neplačanih nadurah tudi Slovenija, kjer je, kot pravi, neplačanih več kot 50 odstotkov nadur.