Sliki Krik in Madona sta bili avgusta leta 2004 v oboroženi akciji pri belem dnevu ukradeni iz Munchovega muzeja v Oslu, točno dve leti zatem pa ju je odkrila policija. Ko sta zamaskirana roparja vstopila v muzej, so bili v njem tudi obiskovalci, ki so najprej menili, da gre za teroristični napad.
Kot je kasneje razlagal neki francoski obiskovalec muzeja, naj bi bila akcija zelo kratka, roparja pa sta z umetninama hitro izginila iz muzeja in skočila v avto, ki je čakal pred muzejem. Policija, ki je do mesta zločina prišla šele čez pol ure, je kasneje našla zapuščen avtomobil in odvržena okvirja slik. Ker sta roparja v muzej vstopila, ko je bil ta odprt, se namreč ni sprožil alarm, sliki pa naj tudi ne bi bili dobro priviti na steno, kar je roparjema olajšalo delo.
Kratek rop jim je prinesel večletne zaporne kazni
Sodišče je roparjem za krajo mojstrovin dosodilo od pet let in pol do devet let in pol zaporne kazni, plačati pa morajo tudi 263.000 dolarjev za povzročeno škodo. Najdaljšo kazen za sodelovanje pri kraji obeh umetnin in še pri nekateri drugi kraji je dobil vodja tolpe, Petter Tharaldsen, načrtovalec kraje, Bjoern Hoen pa bo v zaporu preživel devet let. Oba sta bila že obsojena lani, a sta se na dosojeno zaporno kazen (eden je dobil štiri leta, drugi pa osem) pritožila.
Tretji član tatinske tolpe, Stian Skjold, ki je v muzej vstopil oborožen in zamaskiran, pa je potem, ko je bil lani najprej oproščen, tokrat dobil pet let in pol zaporne kazni. Vsi trije so se na sodišču sicer zagovarjali kot nekrivi. Pri ropu je sodeloval še neimenovani moški, ki je skupaj s Skjoldom v muzej vstopil oborožen, a je – kot pravi norveška policija – lani umrl zaradi prevelikega odmerka heroina.
