Glavni razlog za krizo v javnem prometu je poleg visoke opremljenosti prebivalcev z osebnimi avtomobili neustrezna prometna politika, pravi Ana Jovanovič , predsednica sekcije za javni prevoz potnikov. Železnica je od šestdeset do sto odstotkov cenejša od avtobusnega prevoza, kar je glede na višino subvencije iz proračunskih sredstev razumljivo. Lani sprejet zakon o prevozih v cestnem prometu zagotavlja avtobusnim prevoznikom samo začasno subvencijo do konca avgusta prihodnje leto. Lani je za medkrajevne prevoze znašala 130 milijonov tolarjev, letos pa naj bi po proračunskem predlogu dosegla 845 milijonov. V sekciji navajajo primerjavo z železnico, ki bo prejela 7 milijard tolarjev. Po novi zakonodaji bo medkrajevni linijski prevoz dobil status javne dobrine, financiral pa se bo iz proračuna, prihodkov iz storitev ter sredstev lokalnih skupnosti. Država bo po novem to področje uredila s podelitvijo koncesij. Kako bo urejen nov prevoz, pravzaprav še nihče ne ve, bo pa gotovo dražji, meni Jovanovičeva. V prehodnem obdobju se tako potniki kot avtobusni prevozniki srečujejo z "rezanjem" linij. Slednji pravijo, da bi država morala pomagati pri pokritosti s prevozom in zniževanju cen, ker bodo sicer prisiljeni ukiniti še dodatne linije. Mnoga prevozna podjetja poslovne rezultate lepšajo z amortizacijskimi sredstvi ter zniževanjem že tako nizkih plač, ta dejavnost pa je praktično že dosegla dno. Avtobusni prevozniki v linijskem medkrajevnem prometu so imeli lani kar 57 milijonov tolarjev izgube, še leto prej pa so poslovali s 36 milijoni dobička. Če bi upoštevali realno amortizacijo (amortizacijska doba za avtobus se je povečala na 20 let), bi bila izguba še bistveno večja. Slab položaj prevoznikov dokazujejo tudi vse višja povprečna starost avtobusov, manj registracij in manj zaposlenih.

Linij dovolj, potnikov premalo

Vozni redi avtobusov na Dolenjskem in v Beli krajini se prilagajajo delavniku večjih podjetij in potrebam šolarjev. Tako se, denimo, zgodi, da sta Bela krajina in Suha krajina ob dela prostih dneh povsem odrezani od Novega mesta. Težava ni v tem, da bi bilo premalo linij, ampak je premalo potnikov. Proti Beli krajini so v zadnjih letih zaradi nedonosnosti ukinili nekaj linij in pred tremi leti tudi edino zvezo do Celja, pravi Jože Svašnik , vodja prometa pri novomeški enoti podjetja I & I avtobusni prevozi. Vasi, ki so nekoliko bolj oddaljene iz Novega mesta, bi bile povsem odrezane od večjih krajev, tako pa se vsaj v času pouka najde kak zasebni avtobusni prevoznik. In še zgovoren primer: neki potnik je vprašal, ali po 16.40 res ne vozi več noben avtobus proti Ljubljani. Na vprašanje, kdaj se je nazadnje peljal z avtobusom, pa je odvrnil: "Ja, pred dvajsetimi leti." Nekoč najbolje zasedenih delavskih avtobusnih linij v Posavju že zdavnaj ni več. Odročni, zlasti hribovski kraji so z ekonomskega vidika precej problematični, zato avtobus tja še redkeje zaide. Zaradi velikih sprememb delovnega časa se vse več ljudi vozi v službo z lastnimi avtomobili, so nam povedali v krški poslovalnici celjskega Izletnika. Na las podobno sliko je opaziti v sosednji brežiški občini, kjer za avtobusne prevoze skrbi domače podjetje Brebus. Ko so pred leti zaradi ekonomike začeli ukinjati posamezne linije, med ljudmi niti ni bilo čutiti večjega nezadovoljstva, z izjemo nekaterih krajanov iz krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem. Ko so vztrajali pri ohranitvi linij, jih je prevoznik povabil, naj se na lastne oči prepričajo o upravičenosti obstoja slabo zasedenih linij. Slednje je zaleglo, saj je na avtobusu sedel tudi po en sam potnik, nam je povedal tajnik občine Brežice Ferdo Pinterič .

Stečaji razredčili prevoze

Največji mariborski avtobusni prevoznik bo v prihodnjem letu ukinil še več voženj v primestnem in medmestnem prometu, je povedal Tomislav Trbušič , vodja razvojno-komercialne službe v Certusu. Druge linije bodo imele razredčen vozni red. Avtobus bo vozil samo še v času, ko ljudje odhajajo v službo oziroma v šolo in takrat, ko se vračajo." Pred leti so se s Certusom vozili v službo delavci Tama, se spominja Trbušič. Mariborski župan Boris Sovič pravi: "Nobena lokalna skupnost si ne more privoščiti, da bi lokalni avtobusni promet prepustila trgu. Zato bi morala država razmisliti, kako podpreti prevoze, da bi bila zagotovljena primerna dostopnost do vseh slovenskih krajev. Ljudje se bodo namreč vozili z javnim prevozom šele takrat, ko bo zanimivejši od zasebnega. Bolj pa se bodo morali potruditi tudi prevozniki." Zaradi prenizkega števila potnikov je moral v zadnjem desetletju Izletnik Celje ukiniti številne avtobusne povezave. Veliko podjetij je šlo v stečaj in počasi se je manjšalo število tistih, ki so se ob večerih z avtobusi vračali domov. Včasih so bili avtobusi ob poznih večernih urah nabito polni, danes je potnikov toliko, da bi jih lahko našteli na prste ene roke. Kot nam je povedal Boris Kočevar , pomočnik direktorice Izletnika Celje za prometno-tehnično področje, so bili prav v večernem času po 19. uri, ko se domov odpeljejo dijaki, zaradi stroškov prisiljeni ukiniti največ povezav. "Nobenega kraja nismo odrezali od sveta, zmanjšali smo le število odhodov, in to predvsem zaradi prenizkega števila potnikov. In ker ni bilo ljudi, tudi ni bilo nobene slabe volje zaradi takih ukrepov," pravi Kočevar.

Občine nimajo denarja

Število potnikov, ki jih prevaža koroško podjetje Koratur, v zadnji letih pada za 15 odstotkov na leto. Lokalni prevoz, ki so ga lani uvedli v občini Slovenj Gradec, so morali po nekaj mesecih ukiniti, lokalni avtobus na relaciji Kotlje-Ravne-Prevalje, na katerem se je nekoč trlo ljudi, pa vozi le še dopoldne. Koratur je v osemdesetih letih ustvaril glavnino dohodka s pogodbenimi prevozi delavcev za podjetja, ki jih ni več. "Župani problem javnega prevoza prepuščajo nam, ker občine nimajo denarja, da bi ga subvencionirale. Država bi morala zagotoviti osnovno mobilnost prebivalstva, prevoze, za katere meni, da so potrebni, pa tudi plačati," pravi direktor Koratura Tine Tevž . V velenjskem podjetju APS pogodbene prevoze opravljajo le za Premogovnik Velenje in nekaj manjših podjetij, na lokalnih avtobusih pa je čedalje manj potnikov. Nad vodo jih držijo, kot je povedala vodja finančnega sektorja Metka Jevšenak , pogodbeni in turistični prevozi. Tudi novogoriško podjetje Avrigo, ki avtobusne prevoze opravlja v šestnajstih občinah (od Bovca do Sežane in od Nove Gorice do Postojne in Cerknice, pa v Goriška Brda in Cerkno), se srečuje s težavami zaradi nerentabilnih prog. Položaj rešuje tako, da jih ukinja. "Za zdaj uporabljamo tako imenovano mehko različico, če pa ne bo rešitve od države, bomo morali obdržati le rentabilne proge," je povedal Aleš Hrast , direktor podjetja, ki ima 117 avtobusov. Najbolj nerentabilna območja so Baška grapa, Trenta, Trnovsko-Banjška planota in del Krasa, kjer so avtobusne zveze v glavnem le v času šolskega pouka. Problem je Baška grapa, kjer imajo ljudje avtobusno povezavo le trikrat na teden. Zmanjšali so tudi število medkrajevnih prog iz Nove Gorice, Bovca in Tolmina proti Ljubljani. Največji zasavski avtobusni prevoznik Integral Zagorje se v zadnjih letih sooča s številnimi težavami. Zniževanje stroškov povzroča ukinjanje rednih avtobusnih linij. Po besedah direktorja Janeza Pavška se je ta trend letos nekoliko ustavil, saj ne načrtujejo nadaljnjega ukinjanja prog. Da bi prihranili kak tolar, bodo letos samo med šolskimi počitnicami ukinili nekaj prog v bolj oddaljena naselja v zagorski občini. "Čeprav je veliko prog povsem nerentabilnih, jih še vedno vzdržujemo, saj se zavedamo, da bi z ukinitvijo teh bila nekatera naselja povsem odrezana od sveta," pravi Pavšek. V zadnjem desetletju so pri Integralu Zagorje ukinili od 40 do 50 odstotkov vseh rednih prog, predvsem dolge medkrajevne, ki niso bile tako pomembne. V osemdesetih letih je bilo rednih avtobusnih linij v Zasavju bistveno več kot danes. Vendar je bilo tudi manj osebnih avtomobilov in ljudje so mnogo bolj uporabljali javni prevoz. Gorenjski prevoznik Alpetour je v zlatih avtobusnih časih na začetku osemdesetih po nekaterih progah vozil celo dvojno, kar je pomenilo, da sta hkrati na isti progi zaradi velikega števila potnikov vozila kar dva avtobusa. Tega danes ni več. Precej voženj so ukinili ob sobotah in nedeljah ter med poletnimi počitnicami. Najteže je v odročnih krajih, recimo na Sorici ali v Podblici, kjer so vožnje težko rentabilne Za zdaj sta donosni le najdaljši progi Bohinj-Ljubljana in Planica-Ljubljana. Težave so na relaciji Bohinj-Bled in na progi severno od Jesenic, kjer je potnikov zelo malo. "Upam, da bo bolje poleti, ko je več sezonskih potnikov," je povedal Vili Čimžar , koordinator voznih redov pri Alpetouru. Podobno so zatrdili v jeseniškem Integralu, kjer so morali ukiniti veliko delavskih avtobusov.

Avtobusi skoraj prazni

Koprsko podjetje I&I je edino prevozniško podjetje na obali, ki opravlja redne avtobusne prevoze med obalnimi mesti in podeželjem. Te linije pa so za prevoznika večkrat vprašljive, saj avtobusi vozijo skoraj povsem prazni. Zato jih iz leta v leto krčijo, prebivalci koprskega zaledja pa se zaradi tega vedno znova pritožujejo. Vsako jesen znova čakajo, ali jih bo kakšen avtobus peljal v mesto in nazaj. Direktor I&I Ivan Djurkov že dalj časa opozarja, da javni prevozi na državni ravni niso sistemsko urejeni. Ker mora gospodarska družba paziti na dobiček, je normalno, da ne želi voziti, kjer ni potnikov. Po njegovem mnenju pa tudi občine ne morejo v nedogled pomagati in finančno podpirati nerentabilnih linij. Na začetku letošnje sezone so bile najbolj problematične tri linije: za Hrvatine nad Ankaranom, Sveti Anton in Podgorje, ki so jih komajda ohranili. Progo za Podgorje pa so v začetku leta kljub finančni podpori občine povsem ukinili, saj sta se na avtobusu vozila le po dva potnika na dan.