Vzrok Jelcinove smrti uradno še ni znan, ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na neimenovane zdravniške vire, pa je poročala, da je umrl zaradi odpovedi srca.

Gorbačov je že izrekel sožalje

Jelcinov nekdanji tekmec Mihail Gorbačov je družini pokojnega že izrazil sožalje. "Izrekam svoje globoko sožalje družini človeka, na katerega ramenih počivajo številna dobra dela in resne napake - tragična usoda," je po poročanju agencije Iterfax dejal nekdanji sovjetski voditelj.

Pot do uspeha

Pisal se je 13. junij 1991, ko je Boris Jelcin, voditelj ruskih demokratov, na prvih demokratičnih volitvah v Rusiji močno porazil Komunistično partijo. Zmagal je z več kot 50 odstotki glasov, tako da drugi krog volitev ni bil potreben. S tem se je šest let po začetku perestrojke in skoraj dve leti po demokratičnih prevratih v vzhodni Evropi tudi v Rusiji končala 74-letna vladavina Komunistične partije. Kljub ogorčenemu nasprotovanju komunistov so se volivci takrat odločili tudi za preimenovanje Leningrada nazaj v caristični Sankt Peterburg.

Takoj k Bushu

Jelcin je tako postal predsednik Rusije in s tem kar dveh tretjin ozemlja takrat sicer še obstoječe Sovjetske zveze, ki jo je vodil Mihail Gorbačov. Že 20. junija se je Jelcin, ki je želel okrepiti svojo mednarodno podobo, odpravil v Washington na obisk k takratnem predsedniku Georgeu Bushu starejšemu.

"Jaz sem Boris Jelcin, predsednik Rusije"

Ruska zgodba o demokraciji pa se po Jelcinovem zmagoslavju na volitvah ni začela zlahka. Že 21. avgusta so komunistični privrženci organizirali državni udar in na Baltiku v hišnem priporu pridržali Mihaila Gorbačova. Ker so po moskovskih ulicah začeli voziti tanki, je Jelcin v stilu ljudskega heroja z besedami "Jaz sem Boris Jelcin, predsednik Rusije" ustavil oklepnike. Vojaki so ga ubogali in Jelcin je nato kar s tanka zmagoslavno pozdravljal in miril množico. Vojaški udar je tako klavrno propadel.

S položaja je Jelcin sicer odstopil 31. decembra 1999, nekaj mesecev pred iztekom mandata. Kot vršilec dolžnosti ga je nasledil tedanji premier Vladimir Putin, ki je bil nato spomladi izvoljen na najvišji položaj v državi.

Prosil je odpuščanja

V svojem zadnjem televizijskem nagovoru na položaju predsednika 31. decembra 1999 pa je Ruse prosil odpuščanja za neizpolnjena upanja, saj svojega življenjskega dela - reform - ni uspel izpeljati do konca. Jelcina so vse do konca pestile zdravstvene težave, zaradi katerih je tudi obstala njegova politična dejavnost.

Jelcin je napisal knjigo

Zanimivo, da je nekdanji ruski predsednik pred kratkim izdal avtorsko knjigo z naslovom Polnočni dnevnik. "Ruska tranzicija je bila v zadnjem desetletju temeljna, toda tudi težavna. Kot prvi demokratično izvoljeni predsednik sem bil odgovoren, da državo varno pripeljem skozi to burno obdobje. Najtežje je bilo odpraviti globoko ukoreninjen enopartijski totalitarni sistem in položiti temelje demokraciji," je med drugim v svoji knjigi zapisal Jelcin.

Pisal je, da je alkoholik

V Rusiji je lani izšla tudi knjiga o Borisu Jelcinu, ki opisuje njegove probleme z alkoholom. Knjigo je sicer napisal član prokremeljske stranke Združena Rusija Aleksander Kinštajn. V njej je opisana vrsta katastrofalnih potez ruske politike, od vojne v Čečeniji, gospodarske krize leta 1998 in vzpona ruske oligarhije, do alkoholizma prvega ruskega predsednika. "Slejkoprej se bomo morali odločiti, ali bo Jelcin ostal brez imunitete in vseh privilegijev. Upam, da bo knjiga spodbudila Kremelj, da to stori," je takrat dejal Kinštajn.

Izgubljal je podporo

Jelcin je v svoji karieri, ki jo je začel kot funkcionar v nekdanji Sovjetski zvezi, naredil nekaj hudih napak. Zaradi prve vojne v Čečeniji med letoma 1994 in 1996 je izgubil podporo številnih reformatorjev. Priljubljenost mu je upadla predvsem zaradi pomanjkljivih gospodarskih reform. Zadnje leto na položaju predsednika pa so bili vse pogostejši očitki o podkupljivosti in osebnem okoriščanju.

Kljub slabemu zdravstvenemu stanju je Jelcin ponovno zmagal na predsedniških volitvah julija 1996. Jeseni 1996 je imel operacijo na srcu, med katero so mu vstavili pet srčnih obvodov. Odtlej so ga pestile težave z obolenji dihalnih poti.

Je pomagal Berezovskemu?

Kot je znano, se je pred dobrim tednom dni razširila novica, da želi nekdanji ruski oligarh Boris Berezovski, ki naj bi v Rusiji na nezakonit način poneveril za več milijonov rubljev, "zrušiti" Kremelj in sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Berezovski je bil sicer tesen sodelavec Putinovega predhodnika Jelcina, nato pa je padel v nemilost Kremlja in pobegnil v Veliko Britanijo.

"Izgubil sem svojega mentorja, Rusija pa je izgubila največjega reformatorja v svoji zgodovini," je za nekdanjim predsednikom žaloval nekdanji Jelcinov zaveznik, ki danes živi v izgnanstvu, Boris Berezovski.