Slovenija je imela po Pahorjevih besedah v času Demosove oblasti zelo jasen cilj, in sicer osamosvojitev in ustavo. Kasneje je ta cilj postal vstop v Evropsko unijo in NATO. Danes pa nekega trdnega cilja Slovenije več nima, je pojasnil predsednik SD, ki meni, da bi v Sloveniji, če mednarodna konjuktura in ugodna gospodarska gibanja ne bi bila takšna, kot so, zelo hitro prišlo do ostre politične krize.

Na notranjepolitičnem področju Slovenija po mnenju poslanca SD Antona Ropa potrebuje nek nov razmislek o tem, kakšen razvojni program in vrednote potrebuje. Kot enega temeljnih problemov pa je Rop izpostavil kratkoročnost ukrepov sedanje oblasti. To je odprlo veliko možnosti za alternativne politične skupine, je povedal poslanec, ki sicer meni, da je sedaj priložnost za tretjo pot, ki naj zagotovi bolj odprto, dinamično in sproščeno Slovenijo.

Nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari kot enega pomembnih vidikov slovenske sedanjosti vidi prevzem evra. Po njegovem mnenju je bil sicer sam prevzem tehnično dobro izveden, miselno pa se še nismo prestavili v to novo obdobje. Zato bi bilo tu dobro postaviti neka osnovna izhodišča, je menil Gaspari. Povedal je tudi, da odnos do države in posameznika ni več takšen, kot je bil 10 ali 15 let nazaj. Posameznik bi tako moral v Sloveniji pridobiti večjo participacijo in možnost vplivanja, je menil.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je bil mnenja, da je državni razvoj v prvi vrsti odvisen od gospodarskega razvoja. V tem trenutku pa se mu v Sloveniji zdi problematično dejstvo, da konkurenčnost postaja glavna vrednota. Semolič je še povedal, da gredo z zniževanjem pravic delavcev stvari v napačno smer. Poudaril je, da moramo graditi na umnosti, znanju in da moramo ustvariti pogoje, da bi se delavci še več izobraževali in usposabljali, saj je najmočnejši ščit delavca znanje, ki ga delodajalec potrebuje.

Nekdanji svetovalec generalnega sekretarja OZN Danilo Tuerk se je osredotočil na stanje Slovenije na področju zunanje politike. Povedal je, da je mednarodni geopolitični položaj Slovenije dober, kljub temu pa obstaja nekaj problemov na tem področju.

Problem slovenske zunanje politike Tuerk vidi še v stalni napetosti med predsednikom države in predsednikom vlade, ki pa je tako opredeljena že v sami ustavi. Za državo je namreč pomembno, da so njeni organi pravilno definirani in prav sodelujejo predsednik države, premier in zunanji minister. Zato Tuerk meni, da je tu pomembna tudi vloga zunanjega ministra, ki mora biti osebnost in mora delovati tako, da sodeluje pri "zglajevanju" napetosti med predsednikoma.