Če pa se je nekdo zadolžil za nakup stanovanja po visoki ceni in potem cene nepremičnin padejo ter postanejo manj vredne od posojila tudi v primeru, da kupec stanovanje proda, ne more odplačati posojila. Izgubi torej premoženje, pa še dolg mu ostane," na razliko med padcem na balkanskih borzah in nevarnostjo sesutja nepremičninskega trga pri nas opozarja Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete.
"Tako visoka rast cen nepremičnin, kot smo ji bili priča pri nas, ne more trajati v nedogled. Poznamo pa celo vrsto primerov, tudi med sedanjimi članicami EU (en tak primer je Irska), kjer so cene tudi več kot deset let rasle hitro in krepko presegle vzdržne ravni. Čim bolj pri takšni rasti presežejo vzdržno raven, tem večji in tem bolj nevaren za stabilnost gospodarstva je popravek cen navzdol. Nekateri kazalci, denimo primerjava cen stanovanj z najemninami, že kažejo na določeno pregretost trga nepremičnin," opozarja Dušan Mramor z ljubljanske ekonomske fakultete. Slovenski trg z nepremičninami je kot pregretega že konec marca označil zdaj že nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Padec cen nepremičnin bi po mnenju Mastena lahko imel težke posledice za gospodarstvo. Manj trošenja pomeni manj agregatnega povpraševanja, poleg tega pa se poslabšajo bilance bank, ki zato manj kreditirajo, vse skupaj pa bi lahko gospodarstvo potegnilo v recesijo, še opozarja.
