Fakultete namreč še vedno podajajo bistveno več teoretičnega znanja, medtem ko morajo študentje praktično znanje pridobivati s študentskim delom. Po drugi strani pa med študijem malo študentov razmišlja, kje in kako bodo našli zaposlitev po diplomi, zato tudi ne čudi precej nizka udeležba na okrogli mizi o zaposlovanju študentov in diplomantov, ki jo je organiziral Management Group v sodelovanju s ŠOU na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Formalna izobrazba je največkrat eden izmed pogojev za nastop določene službe, čeprav je diploma le listina. Katja Hleb Ramovž, ki se ukvarja z iskanjem in selekcijo kadrov, je prepričana, da ljudje, ki so najvišja "špica", ne potrebujejo fakultete, ker jim življenje na fakulteti teče prepočasi. "To so geniji. Če se vam zdi, da niste največji talent, pa je vendarle bolje, da diplomirate," meni in doda, da v Avstriji na pogovoru za službo nikoli ne vprašajo po strokovni izobrazbi kandidata, saj so jim pomembne le njegove sposobnosti.

Druga, morda manj prijetna resnica pa je ta, da dlje ko posameznik študira, manj stika ima z realnostjo, vse premalo delovnih izkušenj in prevelika pričakovanja ob nastopu prve službe. Prav zato je lahko magistrski ali doktorski naziv za posameznika prej ovira kot prednost, sploh če študent takoj po diplomi vpiše magistrski študij.

Slovenski študentje se morda niti ne zavedajo prednosti, ki jih prinaša študentsko delo z vidika izkušenj, odgovornosti in delovnih navad. Na pogovoru za službo so delodajalcu pomembni tudi neformalne znanje in kakršne koli delovne izkušnje, čeprav te niso vedno pogoj za prvo zaposlitev. Nekateri delodajalci namreč radi sami vzgajajo svoje kadre.

Pred pogovorom se je dobro pozanimati tudi o morebitnem delodajalcu. "Kaj dela, katere potrebe ima in kako bomo mi rešili ta problem," pravi Aleš Zaletel, direktor podjetja Moje delo. Gre za to, da delodajalcu razložimo, da si želimo natančno to službo in ne le službo, dopolni Dominik S. Černjak, direktor Collegiuma.

Še vedno pa ostaja pomemben kanal iskanja zaposlitve ustvarjanje mrež, ki navadno nastajajo po predavanjih in celo na zabavah. Ali kot pravi Ramovževa: "It's not important what you know, but who you now (Ni pomembno, kaj znaš, ampak koga poznaš)."