Nočne more pa ima v zadnjem času tudi najboljši teniški igralec sveta Roger Federer, a za razliko od navadnih smrtnikov ima njegova ime in priimek. Ko se ponoči ves prepoten zbudi, ali pa enako poten udarja žogico na treningu, mu v mislih namreč odmeva ime Guillermo Canas - ime igralca, ki ga je v zadnjih dveh tednih premagal že dvakrat in tako načel njegovo samozavest in podobo teniškega igralca, ki se je v očeh svetovne javnosti zdel že praktično nepremagljiv.

Prvič mu je to uspelo pred dobrima dvema tednoma v Indian Wellsu. "Pač, je imel slab dan," so takrat modrovali mnogi. Po drugi zmagi Argentinca, prejšnji teden v osmini finala turnirja v Key Biscanu, si je kaj takega na glas upal povedati le še malokdo. Tudi največjim dvomljivcem je namreč postalo jasno, da je Canas očitno pravi strup za enega najboljših igralcev vseh časov, saj ga je premagal že tretjič na štirih medsebojnih dvobojih. In kar je najhuje, Švicarja je ugnal za tem, ko se je na glavni turnir prebil prek kvalifikacij. In to že drugič zapored na trdi podlagi, ne pa na pesku, na katerem so Argentinci že po tradiciji najmočnejši. Ob tem pa je edini, ki ga je letos sploh premagal (proti ostalim ima številka ena svetovnega tenisa razmerje zmag in porazov 14-0).

Toda danes 29-letnemu Argentincu iz Buenos Airesa je še ne tako dolgo nazaj kazalo povsem drugače. Zelo solidno kariero, ki jo je začel pri sedmih letih in jo kasneje začinil s šestimi posamičnimi zmagami na turnirjih ATP, najvišjo uvrstitvijo na osmo mesto svetovne lestvice in nazivom za najboljšega povratnika leta 2001, ko je z 227. mesta napredoval na petnajsto, je presekala dopinška afera pred slabima dvema letoma. Junija 2005 so se tako razširile govorice, da ga zaradi uporabe prepovedanih substanc skrivoma preiskuje posebna komisija zveze profesionalnih teniških igralcev, osmega avgusta pa so bili rezultati uradni - Canas naj bi užival poseben diuretik, imenovan klorotiazid, substanco, ki razen zdravljenja povečanega krvnega pritiska nima nikakršnega učinka, a se jo uporablja tudi za zakrivanje uporabe prepovedanih poživil. Igralec je vztrajal, da je substanco vsebovalo zdravilo za grlo, ki ga je vzel in je tudi na seznamu dovoljenih zdravil s strani ATP, a je bila kazen neizbežna. Suspendiran je bil za dve leti, ob tem pa je moral vrniti še 276.070 dolarjev denarnih nagrad, ki jih je dobil na turnirjih. Na seznamu dopingiranih Argentincev se je tako pridružil Juanu Ignaciu Cheli, Guillermu Coriji in Marianu Puerti, a se mu je vztrajanje pri tem, da je nedolžen, bogato izplačalo. Lanskega maja so ga namreč oprostili vseh obtožb in potrdili, kar je trdil vseskozi, da so zaužite substance na listi dovoljenih zdravil, vseeno pa so potrdili, da je ravnal neodgovorno, ko ni preveril vseh sestavin. Septembra lani se je tako po 15 mesecih vrnil na igrišča, toda škoda je bila vseeno narejena.

Vztrajni Canas pa je znova hitro začel svojo pot navzgor. Do konca leta je bil tako že 143. igralec sveta, pred turnirjem v Key Biscanu 55., danes, po porazu v finalu omenjenega turnirja z Novakom Djokovićem, pa 31. "Igram dober tenis, zame so to sanje," danes skromno pravi Guillermo Canas, ki pa ima še eno manj skromno željo. V Argentini bi namreč rad dosegel priljubljenost legendarnega igralca Guilerma Villasa, štirikratnega zmagovalca turnirjev za grand slam, po katerem je tudi dobil ime.