Kirurg pri tem načinu vstavitve endoproteze kolka ne poškoduje mišic, bolnik tako med operacijo izgubi zelo malo krvi in okreva hitreje s precej manj bolečin. Novega načina operiranja so se ortopedi učili pri njegovem avtorju francoskem specialistu kirurgu dr. Fredericu Laudu. Zaposlen je v pariški bolnišnici La pitie, katere ortopedski center je na področju kirurgije medenice najboljši na svetu. V petek je obiskal Ortopedsko kliniko, z domačimi kirurgi izvedel nekaj operacij in jim razložil več o tem pristopu.

Dr. Laude, v čem je prednost nove tehnike za bolnike?

Ta tehnika ni nova, je stara francoska tehnika, ki pa je skoraj izumrla, ker so zanjo kirurgi potrebovali posebno ortopedsko mizo in vanjo niso želeli investirati. A smo sistem poenostavili in je zdaj skoraj zastonj, tako se ta tehnika počasi spet vrača, posebno v Parizu. Z njo smo izboljšali način dostopa do kolka bolnika, ne da bi poškodovali mehko tkivo, torej mišic, živcev, in je zato rehabilitacija hitrejša. Bolnik izgubi manj krvi, manj ima bolečin in se lahko hitreje vrne v normalno življenje. Hitro se lahko spet začne ukvarjati s telesno aktivnostjo in športom brez bojazni, da se bo ob kakem gibu poškodoval in podobno.

Kakšen je standardni način menjave kolka?

Glavna naloga kirurga je bila, da vstavi endoprotezo v najbolj ugodno lego, in zato, da bi dobil najboljši pregled nad operativnim področjem, je odstranil ali celo prerezal mišice na kolku. Zaradi poškodovanih mišic je bolnik po operaciji dolgo šepal, mišica je, da se je zacelila, potrebovala tri, šest ali več mesecev, včasih pa se sploh ni zarasla. Ideja novega načina je, da še vedno vstavimo umetni kolk v najboljšo lego, pri tem pa ne poškodujemo mehkih tkiv. Kost namreč ne more delovati brez mišic. Za delujoči kolk potrebuješ dober kolk in dobro mišico.

Je ta tehnika torej za kirurga težja?

Nekoliko težja, a to je, kot pri drugih stvareh, stvar treninga. Operacija je krajša, a poudarjam, največja prednost je za bolnika, ker po operaciji okreva bistveno manj časa. Nekateri bolniki bolnišnico zapustijo že dva do tri dni po operaciji brez bergel, po tednu dni lahko vozijo avto, po dveh mesecih smučajo in se ukvarjajo z drugimi športi. To je seveda odvisno tudi od splošne kondicije bolnika; 80-letni bolnik, na primer, bo potreboval nekoliko več časa.

Kako dolgo že izvajate to tehniko?

Bi rekel, da od nekdaj, tehniko z majhnim rezom, ki sem jo predstavil tukaj, pa kakih pet do deset let. Rez je dolg med šestimi in osmimi centimetri, zares zelo majhen. Za ta poseg potrebuje kirurg posebno napravo. Endoproteza, ki jo vstavimo, je sicer običajna, nov je torej samo način vstavitve.

Lahko s to tehniko operirate vse bolnike ali jih je treba izbrati?

Primerni so skoraj vsi bolniki, rekel bi 98 odstotkov bolnikov. Vitki, debeli, vsi.

Ste zadovoljni z znanjem slovenskih ortopedov?

Zelo velik vtis je name naredila raven strokovnega znanja zdravnikov pa tudi medicinskih sester, ki so bile perfektne, tudi operacijska soba je bila zelo moderna, celo boljša, kot jo imam v Parizu.

Se na področju zamenjave kolka obetajo še kake novosti?

Poskušajo izboljšati same endoproteze. Težava je v tem, da je vse več mladih bolnikov, starih 35, 40 let, ki bodo živeli še desetletja, in moramo najti najboljši način, kako narediti umetni kolk, da jim bo služil do konca življenja. Morda bo napredek prišel s te strani. Nisem povsem prepričan, da bo pri tovrstnih operacijah lahko pomagal računalnik, ker na tem področju veliko odvisno od izkušenosti kirurga. Mislim, da bo v prihodnje veliko usposabljanja kirurgov, da bodo kar najboljši.