Na šolskem ministrstvu se, kot kaže, zaradi tega ne vznemirjajo kaj prida, saj so predlog za ustanovitev natečajne komisije za izbiro novega inšpektorja objavili šele novembra lani, skoraj deset mesecev po upokojitvi prejšnjega glavnega šolskega inšpektorja. Inšpektorat v tem času vodi nekdanji šolski inšpektor, zdaj generalni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Tomaž Rozman.

Glede na to, da je za delo šolskega inšpektorata potrebna velika mera samostojnosti in neodvisnosti, je že to dejstvo vredno posebne pozornosti. Poleg tega generalni sekretar šolskega ministrstva Tomaž Rozman delo odgovorne uradne osebe inšpektorata vodi po pooblastilu ministra, čeprav pride tovrstno pooblastilo, kot nam je pojasnil Miran Koren z ministrstva za javno upravo, v poštev le v izjemnih situacijah. "Načeloma velja, da je potrebno v takšnih primerih postopke javnega natečaja, torej izbire uradnika na položaj, izpeljati čim prej," je povedal Koren.

Po mnenju nekdanjega glavnega šolskega inšpektorja mag. Alojza Širca, ki je inšpektorat vodil osem let, do februarja lani, je takšno stanje nevarno. "Inšpekcija, ki deluje brez vodstva, ne more delovati dovolj samostojno in neodvisno, med ravnatelji, učitelji in inšpektorji se zato krepi bojazen, da bo - če že ni - šolska inšpekcija postala žrtev političnih manipulacij."

Mag. Širec je na oslabljeno samostojnost šolske inšpekcije in s tem na možnost manipuliranja z njo pred dnevi javno opozoril s pismom v Šolskih razgledih. Kot nam je povedal, se doslej ni oglasil, ker ni hotel tvegati očitkov o pristranskosti zaradi dolgoletnega vodenja inšpektorata, toda z mnogimi napori vzpostavljeni strokovni ugled šolskega inšpektorata se mu zdi preveč pomemben, da bi še molčal.

Kaj konkretno grozi šolski inšpekciji

"Šolsko inšpekcijo je mogoče uporabiti tedaj in tam, ko to prinaša politične točke, mogoče pa je njeno delo tudi ovirati, ko si nekdo ne želi, da bi opravila svoje naloge. Konkretno to pomeni, da se je s pomočjo inšpekcije mogoče odkrižati nezaželenih, a ne nujno strokovno oporečnih ravnateljev, ali pa z njeno pomočjo disciplinirati posamezne šolske kolektive," pojasnjuje mag. Širec, ki ob tem poudarja, da ne trdi, da se je to že kje zgodilo, čeprav je res, da sliši kar veliko govoric, da se inšpektorji pojavljajo v vrtcih in šolah zgolj po ministrovih direktivah. Opozarja le, da so tovrstne zlorabe "možne in verjetne posledice" takšnega delovanja inšpekcije, saj so "okrnjeni številni postopki, ki zagotavljajo inšpektoratu, da lahko ohrani vsaj relativno samostojnost, ki bi jo kot organ v sestavi ministrstva še lahko imel".

Širec ob tem ugotavlja, da je apetite po nadzoru represivnih organov kazala že prejšnja oblast. Po spremembi zakonodaje, ki jo je sprejela prejšnja vlada, predstojniki organov v sestavi niso bili več funkcionarji, temveč uslužbenci. To po Širčevem mnenju ni najbolje, saj je glavni inšpektor kot funkcionar prevzel tudi popolno odgovornost za izpeljavo delovnega načrta in za strokovnost delovanja organa. "Ob uresničitvi določil nove zakonodaje se je samostojnost in neodvisnost organov v sestavi kar stopila. Ministri lahko danes kadar koli zamenjajo predstojnike organov, četudi ne gre za strokovne razloge, in narekujejo postopke delovanja, s tem pa lahko tudi rezultate," dodaja Alojz Širec.

Redkobesedni ministrstvi

Na šolsko ministrstvo smo naslovili vprašanje, kdaj bo minister Zver imenoval glavnega šolskega inšpektorja in v kateri fazi je postopek izbire, če že poteka. Z ministrstva so nam odgovorili takole: "Za zasedbo delovnega mesta glavnega inšpektorja je predpisan natečajni postopek, ki ga vodi posebna natečajna komisija. Postopek je v teku." Z istim vprašanjem smo se obrnili tudi na ministrstvo za javno upravo, kjer so nam povedali, da so predlog ministra Milana Zvera za izvedbo javnega natečaja za položaj glavnega šolskega inšpektorja dobili 23. novembra lani, torej skoraj 10 mesecev po upokojitvi prejšnjega glavnega inšpektorja. Uradniški svet je predlog obravnaval 23. januarja letos in imenoval natečajno komisijo ter sprejel besedilo natečaja. Oboje je bilo ministru Zveru posredovano 30. januarja, pred dvema mesecema torej. Na ministrstvu za javno upravo so ob tem menili, da o nezdružljivosti funkcij generalnega sekretarja na MŠŠ in glavnega šolskega inšpektorja ni mogoče govoriti, saj "se za položajna delovna mesta ne uporablja zakon, ki ureja funkcionarje".

Stališč mag. Alojza Širca minister Zver ni hotel komentirati. Odgovore na Širčeve očitke, "ki temeljijo na 'govori se, sliši se'", bo pripravil Inšpektorat RS za šolstvo in šport, so nam sporočili z MŠŠ. In dodali: "Kar se tiče morebitne manipulacije s šolsko inšpekcijo, pa je že dovolj zgovoren podatek, da je bil glavni inšpektor vse do uveljavitve novega zakona o javnih uslužbencih funkcionar, kar pomeni, da ga je imenovala vsakokratna politična oblast brez postopka javnega razpisa in ga je lahko tudi kadar koli razrešila."