Voditelji Arabske lige so znova potrdili mirovno pobudo iz leta 2002, ki jo je Izrael doslej zavračal, so pa nekoliko omilili besedilo ene od spornih zahtev, in sicer o pravici palestinskih beguncev do vrnitve na domove.

Izrael je v prvem odzivu povedal, da je pripravljen na pogovore z zmernimi arabskimi državami, ni pa podprl pobude v sedanji obliki. "Izrael je resnično zainteresiran za dialog s tistimi državami, ki si želijo miru," je sporočilo zunanje ministrstvo.

Znova za zamenjavo "zemlja za mir"

Pobuda iz Riada predvideva normalizacijo odnosov vseh arabskih držav z Izraelom v zameno za ustanovitev palestinske države in za izraelski umik z ozemelj, ki jih je zasedel v vojni leta 1967. Izrael je prvotni predlog iz leta 2002 doslej zavračal, tudi tokrat pa so pred načrtom številne ovire. Izrael nasprotuje popolni vrnitvi na predvojne meje, vključitvi vzhodnega Jeruzalema v palestinsko državo in vrnitvi palestinskih beguncev na domove tam, kjer je zdaj Izrael.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je opozoril na še večje nasilje, če židovska država zavrne ponujeno roko miru. Abas je dejal, da bo vsa regija trpela zaradi grozeče vojne, če na obzorju ne bo rešitve palestinsko-izraelskega vprašanja.

Združene države, ki si zadnje čase z okrepljeno diplomacijo prizadevajo za napredek pri reševanju konflikta, so potrditev mirovnega načrta v Riadu označile za zelo pozitiven korak. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Sean McCormack je povedal, naj arabske države načrt uporabijo kot točko zagona aktivne diplomacije in kot izhodišče za iskanje miru na Bližnjem vzhodu.

Za pravično rešitev beguncev

Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je dejal, da miru ne bo, ne da bi zanj plačali. "Izrael hoče le normalizacijo. Ne želi pa umika, pogajanj o Jeruzalemu in drugih vprašanj. Jasno mora biti, da arabsko stališče ni zastonj." Protiizraelski Hamas, ki je zdaj v palestinski vladi narodne enotnosti, je dejal, da ima do načrta zadržke. Ni ga sicer zavrnil, je pa arabske voditelje pozval, naj ne kupčkajo s pravico beguncev do vrnitve na domove, ki so jih izgubili v burnih dogodkih ob nastajanju Izraela pred šestdesetimi leti. Arabski voditelji so o tem vprašanju govorili veliko, saj je pomembno za Izrael, ki popolno pravico do vrnitve zavrača rekoč, da bi to praktično razbilo Izrael. Na koncu so uporabili bolj ohlapno obliko s pozivom k pravični rešitvi begunskega vprašanja.

Jedrske bojazni

Vrh je potekal v času izredno zapletenih razmer in bojazni, da bi morebitni ameriški napad na sicer nearabski šiitski Iran še bolj destabiliziral regijo. Voditelji so v sklepni izjavi opozorili na nevarnost jedrske oboroževalne tekme, a tudi poudarili pravico vsake države do izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene. Arabske države v zalivu, predvsem sunitske, delijo strahove zahoda, da Iran razvija jedrsko orožje. Prav tako jih moti morebitno naraščanje vpliva Teherana v regiji, posebno v Iraku, Libanonu, kjer podpirajo Hezbolah, in na palestinskih ozemljih.

Arabske države v zalivu so lani napovedale razvoj lastnega skupnega jedrskega programa za pridobivanje elektrike in razsoljevanje vode, kar je obudilo strahove pred jedrsko tekmo med muslimanskimi državami v regiji.