Kamni pogosteje nastanejo pri ženskah, kar je povezano z izločanjem spolnih hormonov, nosečnostjo; na nastajanje kamnov pa pomembno vplivajo tudi prehrana, rasne značilnosti, nekatere bolezni ali stanja (npr. sladkorna bolezen, celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, vztrajno hujšanje…) ter uporaba nekaterih hormonskih pripravkov.

ŽOLČ IN MAŠČOBE

Žolč nastaja v jetrih, sestavljen je iz vode, holesterola, žolčnih soli in barvila, bilirubina. Vsak dan ga nastane od 800 do 1000 mililitrov. Zbira se v žolčniku, organu, katerega prostornina je od 40 do 70 mililitrov in leži pod jetri. Skozi žolčna izvodila se izliva v dvanajstnik. V normalnih okoliščinah se med obroki kopiči v žolčniku, v dvanajstnik pa se izliva po obrokih. Nujen je za presnovo maščob. Kamni, trde, kristalom podobne tvorbe, nastanejo najpogosteje v žolčniku, redkeje v žolčevodu ali drugih žolčnih izvodilih. Navadno nastanejo takrat, ko je žolč prenasičen s holesterolom, ko je moteno izpraznjevanje žolčnika in se vsebina zgosti ali ko je krčljivost organa bolezensko spremenjena. Kamni pogosteje prizadenejo osebe s prekomerno telesno težo, saj njihova hrana navadno vsebuje preveč maščob. Večja pojavnost kamnov pri ženskah je pojasnjena z dejstvom, da se med nosečnostjo ali ob uporabi hormonskih zdravil raven holesterola poviša.

Klinična slika in težave, ki jih imajo bolniki s kamni v žolčniku ali žolčnih izvodilih, so različne. Nekateri nimajo nobenih težav, kamne pa odkrijemo le po naključju ob preiskavi, npr. ultrazvoku (UZ) ali rentgenskem slikanju trebuha. Nekateri bolniki imajo bolečine pod desnim rebrnim lokom, lahko sevajo v žličko, križ ali desno lopatico. Navadno so krčevite in se stopnjujejo po obrokih hrane. Med težavami, ki jih bolniki često občutijo, so tudi slabost, nagnjenje k bruhanju in napihnjenost trebuha. Kamne v žolčniku ali žolčnih izvodilih najpogosteje potrdimo z ultrazvočno preiskavo. Pri tem je potrebno poudariti, da tudi ta metoda ni docela zanesljiva in lahko drobne kamne spregledamo. Natančnejša preiskavna metoda za kamne v žolčnih vodih je endoskopski ultrazvok (EUZ).

ZAPLETI

Pri nekaterih bolnikih s kamni v žolčniku ali žolčnih izvodilih se lahko zaplete. Med najpogostejše težave sodi vnetje žolčnika, holecistitis, ki je lahko akuten ali kroničen, vnetje trebušne slinavke (pankreatitis), vnetje žolčnih vodov (holangitis) ali zaporna zlatenica. Le-ta nastane zaradi kamnov, ki ovirajo ali docela zapro odtok žolča skozi žolčevod v dvanajstnik. V tem primeru imajo bolniki krčevite bolečine pod desnim rebrnim lokom, izrazi pa se tudi zlateničnost kože in sluznic, najbolj izrazito na očeh. Ob tem se pojavi svetlo (aholično) blato, ker ni obarvano z žolčem in žolčnimi barvili, seč bolnikov pa je temen in ga opisujejo kot "temno pivo".

Nekatere bolnike je zaradi zapletov nujno potrebno operirati. Pomembne pa so tudi interventne endoskopske preiskave (endoskopska retrogradna holangiopankreatografija, ERCP), s katero lahko po rentgenskem kontrastnem slikanju žolčevoda, potem ko prerežemo izvodila (endoskopska papilotomija, EPT), kamne s košarico potegnemo iz žolčevoda. V nekaterih primerih jih lahko tudi razbijamo z udarnimi ultrazvočnimi valovi, ta poseg imenujemo izventelesno drobljenje.

ZDRAVLJENJE NI POVSEM UČINKOVITO

Kljub operativnemu in/ali endoskopskemu zdravljenju žolčnih kamnov le del bolnikov po zdravljenju nima nikakršnih težav. Pri drugih se v različnih obdobjih, navadno po nekaj letih, lahko pa tudi prej, težave ponovijo. Lahko gre za nastajanje novih kamnov v žolčnih izvodilih ali pa motnje izplavljanja žolča iz žolčevoda v dvanajstnik. V teh primerih govorimo o diskinezijah žolčnih vodov. Kljub uporabi različnih metod pri preiskavah pri vseh bolnikih ne moremo natančno pojasniti vzroka njihovih težav, zato tudi zdravljenje ni tako učinkovito.

Doc. dr. Pavel Skok, dr. med, je zaposlen na Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo v Splošni bolnišnici Maribor.