Stanje zaradi okoljskega bremena, ki ga je v Mežiški dolini pustilo pridobivanje svinca in cinka, so včeraj obravnavali na odboru za družbene dejavnosti občine Črna in ugotovili, da je država, ki je bila še vse do pred nekaj leti lastnica rudnika, sicer z nekaj popravki posegla v onesnaženo okolje, še zdaleč pa se ni izkazala tako odgovorno kot nekatere druge evropske države, ki so v degradirana rudarska okolja vložile več sto milijonov evrov.
Standard, ki bi bil po napovedih Evgena Janeta, direktorja zavoda za zdravstveno varstvo Ravne, dosegljiv v nekaj letih, je znižanje stopnje svinca pod 100 mikrogramov na liter krvi pri otrocih. Po mnenju Janeta bi v 15 letih vztrajnih ukrepov lahko dosegli izboljšanje v okolju, vendar je potrebno za to pripraviti program, določiti nosilce in vire financiranja.
Župan Janez Švab pravi, da je zakon o zapiranju rudnika iz leta 1987 najbolj zanemaril rešitve okoljskih bremen. Po raziskavi iz leta 2002 je bilo v kvadratnem metru zemlje na izmerjenih ogroženih območjih občine Črna še vedno 717 mikrogramov svinca, meja pa je 100 mikrogramov.
Direktorja podjetij TAB in MPI Bogomir Auprih in Igor Lipovnik zavračata odgovornost za onesnaženost. Oba sta s podatki dokazovala, da podjetji poslujeta v okviru veljavnih zakonov in da so emisije, ki so bile v Žerjavu še leta 1987 pet ton dnevno, padle pod mejo, ki jo določajo predpisi.
Predsednik odbora Rajko Lesjak je prepričan, da občini bremena, ki ga je povzročila rudarska dejavnost v državni lasti, ne moreta reševati sami. "V Črni se oblikuje filozofija nove generacije, ki ne želi biti več Prežihov Ibržnik, pozabljen od Boga in države, in od pristojnih naslovov pričakuje ukrepe," je dejal Lesjak.
