To količino dosežemo, če poleg običajne hrane zaužijemo vsaj 8 kozarcev vode na dan. Minimalna količina vode, ki začasno zadostuje za zdravo življenje, znaša 4 kozarce.

Osnovni viri vode so tekočine, ki jih pijemo ali dobimo s hrano, na primer s sadjem in zelenjavo. Zavedati pa se moramo, da potreb po vodi ne moremo in ne smemo zadoščati z gaziranimi pijačami, z alkoholnimi pijačami, pravo kavo ali pravim črnim čajem. Kava, čaj in alkoholne pijače resda vsebujejo vodo, a so hkrati tudi blaga odvajala in spodbujajo izgubo tekočin z urinom. Gazirane pijače pa vsebujejo veliko raztopljenih snovi, ki niso vedno najbolj zaželene: sladkorje, soli in kemikalije, kot so umetna sladila, barvila, konzervansi.

Ker je voda anorganska snov, se ne prebavlja. Zelo hitro prehaja v tanko črevo, kjer se večina vode vsrka v kri, preostanek preide v debelo črevo, od koder se jo del vsrka, del pa izloči skupaj z blatom.

Človeško telo ima zelo občutljiv, vendar učinkovit sistem za uravnavanje tekočin. Dovajanje tekočine je uravnovešeno z izločanjem. Regulacija tekočin je za telo pomembna, kajti večji del naše teže predstavlja voda. Na srečo je za tekočinsko ravnovesje dovolj, da potrebno vodo zaužijemo; drugo se zgodi samo od sebe.

Žeja, občutek suhih ust, spodbudi pitje tekočin. Ta občutek pogosto ignoriramo, predvsem ko se pojavi med obroki. Mehanizem žeje lahko sproži posebne korake. Če je količina vode v telesu postala premajhna, se količina natrija, raztopljenega v krvi, zviša. To povzroči manjše izločanje sline in s tem sprosti nekaj tekočine. Ker je manj sline, postanejo usta suha. To še dodatno poveča občutek žeje in spodbudi k pitju. Če je mehanizem žeje moten zaradi obolenja ali fizične aktivnosti, lahko hormonski mehanizmi ohranijo tekočino s zmanjšanjem količine urina.

Vodo izgubljamo iz telesa na več načinov: z urinom, blatom, s potenjem in dihanjem. Količina tekočine, ki jo izgubimo s potenjem in dihanjem, je odvisna od temperature ozračja. V vročih predelih lahko s potenjem izgubimo tudi do 2500 ml vode na uro; izguba do 500 ml na uro s potenjem pa je povsem običajna. Tudi z dihanjem izgubljamo tekočino, vendar nekoliko manj: do 300 ml na dan. Ta količina se poveča v suhem ozračju.

Teža blata znaša od 100 do 300 gramov, od tega je tretjina vode. Pri driskah je izguba vode očitnejša in večja. Nepredvidene in velike izgube vode pa se dogajajo tudi z bruhanjem. Kljub vsemu pa večino vode iz telesa izločimo z urinom, ki je bolj ali manj nasičena raztopina soli in dušičnih spojin, ki so končni produkti presnove.

Pomanjkanje tekočine lahko nastopi zaradi zelo različnih razlogov: premalo zaužite vode, povečanja izgube vode skozi kožo, z dihanjem, z blatom ali uriniranjem. Te izgube so običajno večje v vročem okolju, med večjo fizično aktivnostjo, pri pospešenem dihanju, na visoki nadmorski višini, pri dolgotrajnem bruhanju ali pri diareji in osmotski diurezi (nastane pri neurejeni sladkorni bolezni) ipd.

Pomanjkanje tekočine naznanijo suha koža, suh jezik, koža izgublja elastičnost, žeja; običajno je tudi manj urina. To so prva znamenja, da moramo več piti.

Dietetik Jože Lavrinec je zaposlen v Bolnišnici Jesenice.