Praviloma se mladi športniki odločijo za vpis na prav takšno šolo, saj imajo napovedano ustno spraševanje in opravičene izostanke zaradi morebitnega treninga oziroma tekme, vseeno pa najdemo tudi veliko primerov, ko so nekateri izobrazbo enostavno žrtvovali za športno kariero in jim je pri tem tudi uspelo. Nogometaši Milivoje Novakovič, Andraž Kirm in Zoran Zeljkovič so le peščica tistih, ki so danes lahko veseli, da jim kakšna nepotrebna poškodba ni otežila življenja.

Nazivu športna šola se v Sloveniji še najbolj približa Gimnazija Ljubljana Šiška, ki so jo med drugim obiskovali rokometašica Deja Doler, smučarja skakalca Rok Benkovič in Jernej Damjan, tekačica Petra Majdič, atletinja Brigita Langerholc, telovadka Mojca Mavrič, košarkar Jaka Lakovič ter nogometaš Samir Handanovič. Skupno ima 18 športnih oddelkov, zadnji dve leti pa je vsakič razpisala mesta za štiri razrede. Eden je za posamične športe, eden delno odbojkarski in sestavljen iz ostalih dijakov, eden rokometni, izstopa pa nogometni, ki ga vodi Nogometna zveza Slovenije v sodelovanju z MŠŠ. Dijaki nogometaši bivajo v internatu, ki je le 100 metrov oddaljen od šole in nogometnega igrišča, na katerem trenirajo dvakrat dnevno. "Poleg tega nogometni razredi sodelujejo tudi na tekmah z različnimi klubi, primernimi svoji starostni skupini, ob koncih tedna pa se vrnejo v svoje klube. Doslej je vsaka generacija nogometnega razreda dala po deset reprezentantov v različnih starostnih kategorijah," nam je zaupal vodja tehničnega sektorja pri NZS Matjaž Jakopič, ki ga je v zadnjem času sicer ujezilo, da je MŠŠ prepolovilo število trenerjev, namenjenih nogometnim razredom (zdaj sta namesto štirih le še dva), bojda zaradi prevelikih stroškov, in dodal: "Edino težavo predstavlja sistem, po katerem se do nogometnega razreda sploh pride, saj moramo veliko kandidatov zavrniti zaradi premajhnega števila točk, doseženih v osnovni šoli."

S podobno težavo se ubadajo na Gimnaziji Bežigrad, zato je njen ravnatelj Janez Šušteršič na MŠŠ že podal predlog, da bi imeli za nadarjene športnike določeno število t.i. "wild-card" vstopnic. Pri vstopu v omenjeno šolo lahko zasledimo fotografijo plavalke Sare Isakovič, drugače pa gimnazija slovi po svojih košarkarjih (Željko Zagorac, Boštjan Nachbar, Marko Antonijevič Uroš Slokar, bratje Lorbek, Jure Močnik...) - pa čeprav uradno nima košarkarskega razreda. "MŠŠ v Sloveniji sofinancira več kot sto trenerjev, ki v različnih športnih panogah na šolah pomagajo ustvarjati vrhunske športnike. Pri nas med telovadbo ločimo perspektivne košarkarje, s katerimi delamo individualno," nam je zaupal trener Luka Bassin, ki se strinja, da za mlade športnike v kolektivnih športih krizno obdobje nastopi med tretjim in četrtim letnikom. Takrat se namreč v klubih znajdejo med člani in ker podpišejo profesionalne pogodbe, izobrazba trpi zaradi dodatnih dopoldanskih treningov.

"Prav zato imajo na nekaterih šolah možnost, da posamezni letnik opravijo v dveh letih," dodaja Bassin, medtem ko ravnatelj I. gimnazije v Celju Jože Zupančič meni, da so mladi športniki vsem ugodnostim navkljub še vedno preobremenjeni. "Pokazati bi morali več razumevanja, saj so za marsikaj prikrajšani. Še za svoje dekle ali fanta včasih težko najdejo čas," je prepričan Zupančič. Celjska gimnazija se je očitno specializirala za trenerje, saj so jo obiskovali Zmago Sagadin, Aleš Pipan, Zoran Martič, Bojan Prašnikar in Tone Tiselj, v heterogenih razredih pa imajo največ rokometašev (iz omenjene šole sta tudi Dušan Podpečan in Luka Žvižej). Je pa Zupančič opozoril še na eno stvar. Boji se namreč, da bodo slovenske reprezentance v prihodnosti imele vedno več tujcev s slovenskim potnim listom. Toda to je že druga zgodba...