Tisti, ki se zanimajo za kegljanje zagotovo poznajo Mariko Kardinar, ki je na na devetih svetovnih prvenstvih osvojila 12 kolajn in Borisa Urbanca, ki si je naslov svetovnega prvaka priboril petkrat. Imen odličnih domačih tekmovalcev je še kar nekaj, nekaj več o kegljanju pri nas pa je povedal predsednik Kegljaške zveze Slovenije (KZS) Milan Kurelič.

"V nekdanji Jugoslaviji je bila kegljaška zveza ustanovljena leta 1950, leta 1992, po osamosvojitvi, pa je bila slovenska kegljaška zveza včlanjena v svetovno zvezo, v kateri se ta šport ureja. V mednarodni kegljaški zvezi delujeta dve sekciji - klasična, na devet kegljev, in bowling, na deset kegljev. Pri nas sta bili panogi skupaj do leta 2001, nato pa so slednji prosili za izstop. Toda v prihodnosti bomo ponovno morali priti skupaj, saj obstajajo težnje, da bi prišli med olimpijske športe. Če nastopimo skupaj imamo večje možnosti," je uvodoma povedal predsednik, ki je na to funkcijo prišel leta 21001.

Po sedanjih podatkih keglje podirajo v 127 držav, od tega jih je nekaj več kot 30 kegljaških, največ evropskih, približno sto pa se jih ukvarja z bowlingom. Za velesilo tega športa velja Nemčija.

"Na mednarodni sceni dosega Slovenija v zadnjih desetih letih odlične rezultate. Moška ekipa je osvojila celo naslov svetovnih prvakov, imamo zelo dobre mladince, ki so lani v Italiji zmagali na svetovnem prvenstvu. Za prihodnost se ni bati," je pojasnil 62-letni Kurelič in povedal, da se v Sloveniji s kegljanjem ukvarja približno 6000 ljudi: "Registriranih je 3315 kegljačev različnih starosti, približno 2800 pa je rekreativcev."

Kegljanje je torej precej priljubljeno, tisti, ki se ukvarjajo z njim, pa tega zagotovo ne počnejo zaradi denarja. "Kegljanje je druženje, kajti to je šport, ki finančno ni donosen. Je pa naporen, zato kegljači ne marajo bowlinga, saj pravijo, da tam ne potrebuješ pivnika in brisače," je priznal upokojeni prometnik in opisal spremembe, ki so jih uvedli na tekmovanjih: "Včasih so moški igrali na 200 lučajev, ženske pa na 100. Sedaj je to za oboje izenačeno na 120. Med tekmo mora biti posameznik izjemno skoncentriran, odlično telesno pripravljen, hkrati pa še natančen. Kegljanje ni le metanje, zato tekmovalci fizičnim pripravam namenjajo več časa, kot pa samemu kegljanju. Profesionalci namreč izgubljajo precej tekočine med tekmo."

Čeprav posameznik za kegljanje ne potrebuje velikega finančnega vložka, pa je povsem drugače s samimi športnimi objekti. "Najdražja je infrastruktura, gradnja stez, sploh po sedanjih zahtevah, ko mora biti vse računalniško vodeno. V zadnjih letih smo uspeli v Sloveniji sodobno opremiti nekaj kegljišč. Največje je v Celju, ki je desetstezno, dobro igrišče je v Cerknici, ki je prenovljeno, v Ljubljani pa si želimo štiristeznega povečati na osemstezno. To nam bo po vsej verjetnosti uspelo, trudimo se tudi za posodobitev kegljišča na Kotnikovi ulici, tam je šeststezno, ki je več kot potrebno prenove, novi kegljišči sta v Slovenj Gradcu in Mariboru... Če pomislite, da ena steza zahteva minimalni vložek od 10.000 do 20.000 evrov, je to veliko denarja, zato se stvari odvijajo postopoma," je o številkah spregovoril Kurelič in povedal tudi, kako se financira KZS: "V glavnem živimo od proračunskih sredstev. Zvezi največji del sredstev prispeva Ministrstvo za šolstvo in šport, 12 odstotkov prispeva Fundacija za šport, od 6 do 12 odstotkov pa naberemo sami s članarinami in s sponzorji. Proračun zveze znaša 200.000 evrov letno, s tem denarjem pa se financira delovanje zveze, mednarodna tekmovanja, svetovna prvenstva..."

V Sloveniji pa je kegljanje močno razmahnjeno tudi kot rekreativna dejavnost. "Imamo državno ligo, 1. A in 1. B, v obeh konkurencah, druga liga, ta je še vedno tekmovalna, v okviru območnih tekmovalnih skupnosti, ki jih je 13, pa je rekreativnega značaja. Ti tekmovalci se vključujejo in družijo v času, ko so na kegljiščih prosti termini, po ali pred treningih tekmovalcev," je dejal gospod s srebrnilom v laseh, ki se je s kegljanjem začel ukvarjati pri 27 letih. "Udeležba rekreativcev je dobra, da bi vse skupaj še dodatno spodbudili razpisujemo memoriale, veteranska tekmovanja... in nanje se prijavi od 100 do 200 posameznikov," je še zaključil Kurelič.